Nekoč osvajal lovorike s Tino Maze, zdaj s Petro Vlhovo

Livio Magoni, trener, ki je na SP s Slovakinjo osvojil komplet kolajn, za Delo o njuni poti.

Objavljeno
19. februar 2019 07.00
Posodobljeno
19. februar 2019 08.36
Trener Livio Magoni je začel s Petro Vlhovo sodelovati spomladi 2015. Njene temelje je postavil na novo. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Trener Livio Magoni je pečat na belih strminah pustil s Tino Maze, zdaj dela velike korake s Slovakinjo Petro Vlhovo. Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Åreju sta s 23-letnico, ki ima v domovini status zvezdnice – Magoni pravi, da je podobno priljubljena, kot je bil nekoč Alberto Tomba v Italiji –, osvojila komplet kolajn: zlato v veleslalomu, srebrno v kombinaciji in bron v slalomu. Italijan je v intervjuju za Delo spregovoril o njuni poti.
 

Po zgodbi z ekipo aMaze ste začeli delati v domači reprezentanci. Kako ste potem prišli do Slovakov?


Drži, bil sem pri Italijankah, potem pa eno leto brez službe. Aprila 2015 so me poklicali Slovaki. Najprej sem rekel ne, saj sem bil po izkušnji v Italiji razočaran in se nisem hotel več vrniti na najvišjo raven. Po desetih dneh pa sem si premislil in odločil, da sprejmem izziv. In začeli smo delati.
 

Kaj se je zgodilo pri Italijankah?


V reprezentanci niso razumeli mojega sistema dela. Vsi – od tekmovalk do trenerjev in serviserjev. K njim sem šel z veliko novimi stvarmi, ki sem se jih naučil pri delu s Tino in bi jih lahko vpeljal v veliko ekipo. A tega niso razumeli, večkrat so dejali, da sem nor, da hočem preveč v vseh smereh, ne samo v tehniki in pogostosti treninga, temveč v vseh stvareh. Nekoliko sem uničil dinamiko njihovega sistema. Tega očitno niso hoteli.


Ampak saj ste imeli kot trener najboljše rezultate z Mazejevo.


In imel sem tudi rezultate z Italijankami. Ko smo končali sodelovanje, smo imeli pet veleslalomistk med 23. Bili smo četrti v Sočiju, za enajst stotink smo zgrešili olimpijski bron. Imeli smo dobre rezultate, a tako so se odločili.
 

 

image
Spomini na delo s slovensko smučarsko zvezdnico so lepi, bilo je tudi naporno zaradi norega ritma. FOTO: Tomi Lombar/Delo


Verjetno se nekatere stvari preprosto morajo zgoditi, da se začnejo nove. Kot se je začelo vaše poglavje z Vlhovo.


Zdaj lahko temu pritrdim, ampak takrat je bilo težko. Da se razhajamo, so mi namreč povedali konec aprila, takrat v velikih ekipah nihče nima več prostora, ker se za novo sezono dogovori sklepajo konec februarja in v začetku marca. Oni so to, da ne bomo več sodelovali, vedeli že februarja. Eno leto sem bil doma. V tem času sem se tudi nekaj naučil. Delal sem v Latviji, to je bila raven FIS in evropskega pokala. Ustvaril sem mednarodno ekipo s šestimi tekmovalkami iz Latvije, Češke, Bolgarije. Poznal me je Petrin menedžer, njen prijatelj, in me poklical. Vlhovi zame niso vedeli.


V kakšni formi je bila, ko ste začeli sodelovati z njo? Kakšna je bila njena miselnost, ste imeli veliko dela?


Ko je prvič v karieri zmagala, to je bilo v Åreju v sezoni 2015/16, je dejala, da si želi to ponoviti in noče, da je na vrhu samo tu pa tam. Začel sem graditi program. Kondicijsko je bila v slabem stanju, tehnika za moj smučarski okus ni bila dobra, način prehranjevanja je bil nor! V zadnjih letih smo dodali še psihologa. Zdaj ve, kako nadzirati glavo, pritisk, misli pred štartom … Vse skupaj je kot sestavljanka, v njej so tri leta trdega dela. V zadnjem poletju, v katerem smo trenirali tudi na položnejših terenih, ki so podobni tistemu v Åreju, sem ji rekel: Raven, ki jo imamo, je visoka in zdaj moramo pogledati, ali se bo vse sestavilo. Moja napoved je bila, ali bomo v tej sezoni dosegli zelo dobre rezultate ali pa zelo slabe. A verjel sem, da bodo dobri. Napredovala je v vsem, kar smo si zamislili.


Ekipa je majhna, kot je bila pri Mazejevi?


Zelo podobno je. Jaz sem koordinator, skrbim za smučarski in kondicijski program. Matej Gemza je trener in fizioterapevt, dela z mano na smučišču, pri tehniki, skrbi za fizioterapijo, serviser Gigi Parravicini, ki prihaja iz moje regije, iz Bergama, je tudi trener, zelo dobro ga poznam, ker sva veliko delala skupaj v Italiji. To smo trije na smučišču, ki lahko razpravljamo o tehniki, smučanju, spremljamo Petro ves čas. Pomemben člen ekipe je tudi Boris Vlha, Petrin brat, ki jo spremlja kot nekdo iz zasebnega življenja, ki ji je blizu. Sta sostanovalca na poti, skupaj jesta, potujeta ... Ker ne morem biti vseskozi z njo, saj živim 14 ur od njenega doma, sodeluje z njo tudi mlad kondicijski trener. Je njen vrstnik in odlično sledi mojemu programu. Kadar je Petra doma, poskrbi za kondicijo.

image
Takole se je ekipa aMaze v sezoni 2012/13 veselila velikega kristalnega globusa. FOTO: Tomi Lombar/Delo


Uspešno zgodbo ste spisali. Je Italijanom zdaj žal?


Zdaj vidijo, kaj pomeni moje delo, ampak je prepozno. Vprašajo me že kaj, a menim, da bi se bilo nemogoče vrniti. Uničili smo odnose, res je bila slaba izkušnja.


Kakšen je vaš načrt s Petro? Izgleda zelo telesno močna, izjemna slalomistka, v tej sezoni je eksplodirala še v veleslalomu, zelo je stanovitna, na SP se je izkazala še s kolajno v kombinaciji.


Če sem iskren, nimam časa, da bi preveč razmišljal, saj se vse odvija bliskovito hitro. Morda bo več časa, ko bom doma. Prihodnjo sezono imamo samo svetovni pokal brez velikega tekmovanja in vsekakor moramo nekaj poskusiti. Mednarodna smučarska zveza se je odločila, da v programu zadrži kombinacijo in doda še paralelne tekme, disciplino, ki jo je težko trenirati, ker potrebuješ veliko časa. Skratka, veliko je disciplin. Morda se lahko udeležimo tudi kakšne tekme v hitrih, ampak moramo razmisliti, saj ne gre samo za to, da se spustiš po hribu navzdol, ampak moramo biti tudi hitri. Tudi tam nas zanima 100 točk. Če gremo po 10. ali 15. mesto, to ni nič, saj za rezultat izgubimo en teden. Zato se moram usesti in preračunati. Za veliki globus ocenjujem, da je dovolj 1500 do 1800 točk. Dobro sezono lahko naredimo v tehničnih disciplinah in na paralelnih tekmah. To pomeni veliko preizkušenj, na katerih lahko osvajamo od 60 do 100 točk. Bomo videli.


Kako je z rivalstvom med Petro in Mikaelo Shiffrin? Trenirate kdaj skupaj ali so zaprti za druge ekipe in nočejo ob sebi nikogar?


Nekajkrat sem poskusil, a nočejo. Njena mama ne želi nobenega stika z nami. Zelo je agresivna. Tudi na zadnjem treningu v Trysilu je bila, naši ekipi je namenila grde besede. Mikaela je izjemna, zelo normalna oseba. Tekmeci smo, tekmujemo, to je normalno. Zelo spoštujemo to ekipo, ampak naš cilj je biti hitrejši od njih.

image
Z ekipo aMaze je dosegel številne uspehe, med drugim so skupaj osvojili tudi veliki kristalni globus in rekordnih 2414 točk v eni sezoni. Na fotografiji z Andreo Massijem, vodjo ekipe aMaze. FOTO: Tomi Lombar/Delo