Pokljuško sonce brez sijaja za slovensko ekipo

Pokljuka – Edino slovensko prizorišče tekem najvišje biatlonske ravni bo še naprej ostalo najbolj priljubljeno za Gabrielo Soukalovo. Čehinja se je tu pred dvema letoma veselila svoje prve zmage, tudi včeraj je bila na uvodni tekmi Pokljuke 2014 za tekmice nepremagljiva. Zelo daleč za njo kot tudi drugimi pa so ostale Slovenke, vključno s Tejo Gregorin.

»Tole je pa hitra smučina, da je kaj. Namerilo mi je 63 km/h,« nam je ob prihodu v novinarsko središče vtise o preizkusu proge strnil naš dolgoletni reprezentant Tomas Globočnik, zdaj strokovni TV komentator, se prepričal o ustreznih razmerah za tekmo in še podčrtal: »Takšna smučina za rekreativce ni več primerna, padcev bi bilo preveč …«

A tekmovalna karavana je bila seveda najbolj vesela, da je lahko nadaljevala sezono brez zapletov, navzlic hudemu pomanjkanju naravnega snega in visokim temperaturam ni bilo pripomb nad progo. »Tudi v teh popoldanskih urah so bile razmere za ta šprint nadvse spodobne. Le pri enem spustu v tistih znanih zavojih, ki jim pravimo motokros, je malce počila snežna podlaga, nikakor pa ni vplivala na tekmo,« je poudarila vodilna slovenska biatlonka, ki pa včeraj s 34. mestom, najslabšim doslej v tej sezoni, nikakor ni upravičila niti svojih pričakovanj niti željá strokovnega štaba ter športne javnosti: »Tole se je razpletlo povsem drugače, kot sem si mislila. A na strelišču sem si dovolila nesmiselni napaki, očitno nisem bila zbrana, zato sem tudi močno zaostala za kakšnim odmevnejšim dosežkom.«

Krivde drugouvrščena športnica leta pri nas ni iskala drugje, tudi pripravo smuči je ocenila za brezhibno, hitrost »materiala« je bila konkurenčna. Ob namigu o številnih napakah na strelišču tudi najboljših – Kaisa Mäkäräinen je zgrešila kar štirikrat, Darja Domračeva pa dvakrat –, dasiravno ni bilo motečih vetrovnih sunkov, pa je dejala: »Očitno niti ni tako sijajno, ko prideš v hitrem spustu na strelišče. Morda bi takrat raje imela ravnino, toda po tej plati so razmere za vse enake, zato ni izgovorov.«

Pred tekmo je množica 4000 gledalcev (Gregorin: »Nisem si mislila, da se jih bo toliko na Pokljuki zbralo že v četrtek …«), med katerimi je bila 2000 osnovnošolcev iz vse Slovenije, največ pričakovala od naše vodilne biatlonke, zdaj 12. v skupnem seštevku sezone, obenem pa si niso mislili, da niti ene od drugih treh Slovenk – Andreje Mali, Anje Eržen in Urške Poje – ne bo med 60 nastopajočimi v jutrišnjem zasledovanju. Pokljuška zgodba se bo tako, kar zadeva domačo žensko vrsto, nadaljevala le za Gregorinovo, ki si je pred današnjim moškim šprintom zaželela: »Po svojem treningu bom stiskala pesti za naše fante v upanju, da bo slovenska bera boljša kot na tej slabi premieri …«

A nekatere si bodo prvo pokljuško preizkušnjo ohranile v lepem spominu. V najlepšem pa 25-letna Čehinja Soukalova. »Gre za moje najljubše prizorišče na svetu! Tu sem se veselila svoje prve zmage, tu opravimo s češko reprezentanco večji del priprav, zato je Pokljuka že moj drugi dom,« je dejala in se s štadiona veselo odpravila v penzion Jelka, kjer tokrat izjemoma biva ženski del češke izbrane vrste. Moški je namreč nastanjen v hotelu Center na štadionu, obenem baznem taboru slovenskih reprezentantov.

Pred slednjimi pa je zdaj tudi psihično zahteven konec tedna. Že tako domača tekma prinaša posebno breme, po tako slabem uvodu, kot ga je uprizorila za začetek ženska vrsta, pa bodo Fak in druščina pod še močnejšim povečevalnim steklom. »Dobro vem, kako je to, ko moraš prenašati breme pričakovanj javnosti in privržencev. Obenem uživam, ker je biatlon na Češkem iz leta v leto bolj prepoznaven in priljubljen, po drugi plati pa bo zame najtežja preizkušnja na februarski postaji v Novem Mestu,« je še omenila uvodna junakinja na Pokljuki in se spomnila tudi svetovnega prvenstva v omenjenem kraju pred dvema letoma: takrat si je namreč domača reprezentanca želela precej več od končne bere na lestvici kolajn, kjer je imela le bron med mešanimi štafetami.