Prva polovica sezone za Tino že izgubljena
Vrnitev Tine Robnik na sneg se je zavlekla za dva meseca. Na smuči najverjetneje prihodnji teden.
Odpri galerijo
Veleslalomistka Tina Robnik, sicer diplomantka socialnega dela, od daleč spremlja svetovni pokal in pravi, da ji dajejo tekmice, ki so se uspešno vrnile po poškodbi, dodaten zagon. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Osem mesecev je minilo od padca Tine Robnik na veleslalomu za svetovni pokal v Ofterschwangu, na katerem si je strgala sprednjo križno vez v kolenu in poškodovala meniskus. Prve napovedi so obetale vrnitev na sneg v drugi polovici septembra, a se je okrevanje zavleklo. Če bo vse v redu, si bo smučarske čevlje nadela prihodnji teden.
Medtem ko se slovenska ženska smučarska reprezentanca pripravlja v ZDA za naslednji tekmi v tehničnih disciplinah za svetovni pokal, ki ju bo konec tedna gostil Killington, Robnikova nadaljuje bolniško odsotnost. Vendar pa je njeno zdravstveno stanje precej boljše kot pred mesecem dni, ko so jo pestila vnetja, koleno se je segrevalo, kondicijsko vadbo je morala prekiniti.
»Vnetje se je vendarle umirilo. Stopnjevali smo kondicijske treninge, v zadnjih dveh tednih so obremenitve večje. Koleno je boljše, še vedno sicer potoži z bolečinami, ampak ob precej večjih naporih se situacija ne slabša. Krepim mišice, pridobivam moč, kar me veseli,« je trenutno počutje opisala 16. veleslalomistka na štartni lestvici WCSL.
Urnik Lučanke, ki je v minuli sezoni kazala najboljše predstave na svoji športni poti – odprla jo je z 9. mestom na veleslalomski uverturi v Söldnu, rezultat kariere pa dosegla s 7. mestom na tekmi za zlato lisico v Kranjski Gori –, je zapolnjen s treningi in terapijami. Čeprav se ji je vrnitev na sneg zavlekla, ohranja potrpežljivost. V preteklosti je premagala še eno težko izkušnjo, na treningu smuka na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2011 ji je v hrbtu zdrobilo tri vretenca. Veliko časa je potrebovala, da se je sestavila. Tudi zdaj dobro posluša svoje telo in ne prehiteva korakov.
»Če se bo koleno ta konec tedna dobro odzivalo, bom lahko šla v prihodnjem tednu na sneg,« je razgrnila načrte, ki obetajo dva do tri dni prostega smučanja. Še naprej bo krepila kondicijsko pripravljenost, smučanje bo postopoma dodajala. Če se bo vse odvijalo po najboljšem možnem scenariju, se bo v svetovni pokal vrnila v drugi polovici sezone. Vrhunec bo februarsko svetovno prvenstvo na Švedskem, dve tovrstni veliki tekmovanji že ima v svoji statistiki (Schladming 2013, St. Moritz 2017).
Karavani svetovnega pokala sledi preko medijev, z dekleti iz reprezentance pa vseskozi ohranja stik. »Priznam, da mi je bilo kar težko spremljati uvodni veleslalom sezone v Söldnu. Predvsem zato, ker sem v tistem času obstala na mestu – na treningih še nisem napredovala, koleno mi je povzročalo težave, po mislih mi je švigalo, da še vedno ne smučam, spraševala sem se, kdaj sploh bom ... Našteto me je spravljalo v slabo voljo. Če bi tedaj že začela snežne treninge, se ne bi tako počutila,« je razkrila 27-letna veleslalomistka.
Predstave tekmic so jo v zahtevnih razmerah v Söldnu navdušile. Zelo pozorna je bila na Avstrijko Stephanie Brunner, ki si je ob koncu minule sezone strgala sprednjo križno vez in poškodovala meniskus. »Imela je podobno poškodbo kot jaz. Zelo me je presenetila s suverenim nastopom v zelo težkih razmerah. S stopničkami se je izkazala Federica Brignone, tudi ona je imela težave s kolenom. Tekmovalke, ki se jim uspe tako dobro pobrati po poškodbi, še bolj občuduješ. Dajo ti dodaten zagon, potrditev, da se zmore vse,« je razmišljala Robnikova.
Še posebej pa je vesela tekmovalnega razvoja in napredka mlajše reprezentančne kolegice Mete Hrovat, ki dela pomembne korake v družbi najboljših.
Koleno prestalo večje napore
Medtem ko se slovenska ženska smučarska reprezentanca pripravlja v ZDA za naslednji tekmi v tehničnih disciplinah za svetovni pokal, ki ju bo konec tedna gostil Killington, Robnikova nadaljuje bolniško odsotnost. Vendar pa je njeno zdravstveno stanje precej boljše kot pred mesecem dni, ko so jo pestila vnetja, koleno se je segrevalo, kondicijsko vadbo je morala prekiniti.
»Vnetje se je vendarle umirilo. Stopnjevali smo kondicijske treninge, v zadnjih dveh tednih so obremenitve večje. Koleno je boljše, še vedno sicer potoži z bolečinami, ampak ob precej večjih naporih se situacija ne slabša. Krepim mišice, pridobivam moč, kar me veseli,« je trenutno počutje opisala 16. veleslalomistka na štartni lestvici WCSL.
Najprej prosto smučanje
Urnik Lučanke, ki je v minuli sezoni kazala najboljše predstave na svoji športni poti – odprla jo je z 9. mestom na veleslalomski uverturi v Söldnu, rezultat kariere pa dosegla s 7. mestom na tekmi za zlato lisico v Kranjski Gori –, je zapolnjen s treningi in terapijami. Čeprav se ji je vrnitev na sneg zavlekla, ohranja potrpežljivost. V preteklosti je premagala še eno težko izkušnjo, na treningu smuka na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2011 ji je v hrbtu zdrobilo tri vretenca. Veliko časa je potrebovala, da se je sestavila. Tudi zdaj dobro posluša svoje telo in ne prehiteva korakov.
Takole je Robnikova s kolegicami iz reprezentance lani pričakovala uvod v sezono v Söldnu, kjer je potem pokazala največ med vsemi in zasedla 9. mesto. FOTO: Tomi Lombar/Delo
»Če se bo koleno ta konec tedna dobro odzivalo, bom lahko šla v prihodnjem tednu na sneg,« je razgrnila načrte, ki obetajo dva do tri dni prostega smučanja. Še naprej bo krepila kondicijsko pripravljenost, smučanje bo postopoma dodajala. Če se bo vse odvijalo po najboljšem možnem scenariju, se bo v svetovni pokal vrnila v drugi polovici sezone. Vrhunec bo februarsko svetovno prvenstvo na Švedskem, dve tovrstni veliki tekmovanji že ima v svoji statistiki (Schladming 2013, St. Moritz 2017).
Potrditev, da se zmore vse
Karavani svetovnega pokala sledi preko medijev, z dekleti iz reprezentance pa vseskozi ohranja stik. »Priznam, da mi je bilo kar težko spremljati uvodni veleslalom sezone v Söldnu. Predvsem zato, ker sem v tistem času obstala na mestu – na treningih še nisem napredovala, koleno mi je povzročalo težave, po mislih mi je švigalo, da še vedno ne smučam, spraševala sem se, kdaj sploh bom ... Našteto me je spravljalo v slabo voljo. Če bi tedaj že začela snežne treninge, se ne bi tako počutila,« je razkrila 27-letna veleslalomistka.
Predstave tekmic so jo v zahtevnih razmerah v Söldnu navdušile. Zelo pozorna je bila na Avstrijko Stephanie Brunner, ki si je ob koncu minule sezone strgala sprednjo križno vez in poškodovala meniskus. »Imela je podobno poškodbo kot jaz. Zelo me je presenetila s suverenim nastopom v zelo težkih razmerah. S stopničkami se je izkazala Federica Brignone, tudi ona je imela težave s kolenom. Tekmovalke, ki se jim uspe tako dobro pobrati po poškodbi, še bolj občuduješ. Dajo ti dodaten zagon, potrditev, da se zmore vse,« je razmišljala Robnikova.
Še posebej pa je vesela tekmovalnega razvoja in napredka mlajše reprezentančne kolegice Mete Hrovat, ki dela pomembne korake v družbi najboljših.
