S Kranjcem kot mlin na vodi, poganjata en drugega

Srebrno kolajno s svetovnega prvenstva je Štefan Hadalin obesil na obešalnik v sobi, da jo lahko gleda

Objavljeno
13. februar 2019 06.00
Posodobljeno
13. februar 2019 06.00
Štefan Hadalin še ni povsem dojel svojega vellikega uspeha na kombinacijski tekmi. FOTO: Reuters
Mojca Finc, poročevalka
Mojca Finc, poročevalka
Åre - Štefan Hadalin je srebrno kolajno, ki jo je v začetku tedna osvojil na kombinacijski tekmi na svetovnem prvenstvu, obesil na obešalnik v sobo apartmaja, ki si ga deli z Žanom Kranjcem in Jakobom Špikom. »Tam je, da jo gledam. Zakaj bi jo skrival, če sem jo že osvojil,« je dejal 23-letni Vrhničan, ki je prejel toliko čestitk, da se ni zmogel odzvati na vse. V mislih se že ozira k nedeljskemu slalomu.
 

Kakšen je bil odziv na srebrno kolajno?


Izjemen, prejel sem ogromno sporočil, še nikoli toliko. Nisem pregledal vseh, trudil sem se, ampak ni šlo, ker bi lahko izgubil ves dan.


Kako dan po osvojenem naslovu svetovnega podprvaka dojemate svoj dosežek?


Ne dojemam ga povsem. Prihaja za mano v intervalih. Verjetno se bom uspeha povsem zavedal šele doma. Zdaj si niti ne puščam prostora za to, ker imam pred seboj še tekme.


Po kombinacijskem smuku in pred slalomom ste si celo sami skuhali kosilo?


Apartma imamo zraven ciljne arene in naredil sem si načrt, da grem po smuku takoj vanj. Zavrel sem vodo in skuhal makarone. Ponavadi med obema nastopoma na tekmi, če imam le čas, jem. Najraje testenine skoraj brez omake, le z oljem in soljo. V ponedeljek sem storil enako, zavedal sem se, da bo dan dolg in bom imel kosilo šele po 16. uri. Ni najbolje za telo, če med 6. in 16. uro poješ samo banano in dve čokoladki.


Smernice za smuk so vam dali fantje iz hitrih disciplin?


Veliko pomoči sem dobil od vseh. Največ od trenerja Petra Petra in njegovega pomočnika Gašperja Markiča, s katerim sva preživela največ časa za računalnikom ob analizah. Kot že v preteklosti mi je znal najbolj pomagati.


Za slalom je jasno, da ste vedeli, kaj morate narediti.


Vedel sem, kaj moram storiti, ampak to je podobno matematičnemu računu: veš, katere formule uporabiti, ne pa tudi, ali boš dobil pravi rezultat. Vesel sem, da sem ga dobil. Izvedba je tista, ki šteje. Mnogi si verjetno mislijo, izkoristil je priložnost, imel je prednost. Prednost je takrat, ko odsmučaš svoje in narediš rezultat. Če bi bil peti, to ne bi bila prednost. Smučanje je tisto, ki da prednost ali ne. Pokazal sem ga na dovolj visoki ravni, da sem lahko rekel, da sem imel prednost oziroma priložnost.


Ta sezona se ni odvijala ravno sanjsko. Sploh če se spomnimo vaših bolečin v pokostnici. Naredili so vam posebno karbonsko nogavico.


Pravzaprav proteze, imam jih s seboj. Dva dneva sem namenil temu, a je preveč kompleksno, da bi sredi sezone to vključil v proces. Zamenjal sem podplate v vložku, dodal sem še eno drugo vajo, ki mi zelo pomaga. Skozi njo napredujem, imam vse manj bolečin, vse bolj nadziram svoje telo. V zadnjem času mi gredo tudi podlage na roko, so manj tresoče. Stanje je relativno stabilno, vsako jutro in večer temu namenim po 45 minut.


Smučarska izvedba je podobna matematičnemu računu: veš, katere formule moraš uporabiti, ne pa tudi, ali boš dobil pravi rezultat.


Prelomnica se je zgodila po slalomu v Zagrebu, ko vam res ni šlo. Sezona bi lahko šla tudi v drugo smer ... Kaj je bilo ključno, da se je krivulja zasukala proti vrhu?


Ključno je bilo nekaj, o čemer ne ve nihče. Našel sem potencialno rešitev za bolečino. Vsak tak izhod zahteva čas in potrpežljivost. Težko je vztrajati s tekme na tekmo z bolečinami in verjeti v nekaj, kar ti ne pomaga takoj, ti bo pa čez dva tedna ali en mesec. V obdobju pred novim letom sem spoznal, da je v tem načinu, ki sem ga dobil na pladenj, možna rešitev. Po Zagrebu so se začele stvari obračati v pravo smer.


Omenili ste potrpežljivost. Mladost in potrpežljivost ponavadi ne gresta skupaj.


Niti malo.


Koliko je za vas mladost breme in koliko prednost?


Bolj je prednost. Telesno si bolj fit, več zmoreš, bolj si poln življenja, motivacije, želje, nisi obremenjen. Je pa tudi pritisk, ker želiš pokazati vse, kar znaš. Hitreje te lahko potre, če se ne izide po pričakovanjih, kot nekega tekmovalca, ki je imel več vzponov in padcev, in ve, kako se v takih okoliščinah odzvati, da bo vrnitev lažja.


Koliko vas k napredku žene tekmovalnost in sodelovanje z Žanom Kranjcem?


Sva kot mlin na vodi, poganjava en drugega. Sicer v različnih disciplinah, pa vendar. On mene v veleslalomu, v katerem mi ni še uspelo pokazati vsega, kar znam. Je izrazito tehnična disciplina in zahteva več znanja in izkušenj. Manjka mi malo tudi pri telesni pripravljenosti – počasi gradim, grem v pravo smer in verjamem, da se mu bom v prihodnosti priključil. Nastavke sem že naredil.


Åre vam zelo ustreza?


Prvič sem tukaj. Konfiguracija proge mi ustreza, čaka nas napet slalom, ki ni prav strm, ima veliko valov, malo visi in je dolg.


Kar zahteva dobro telesno pripravljenost.


In zbranost. Dva tedna svetovnega prvenstva nista mačji kašelj. Treba bo ostati zbran ter si zapomniti vse kombinacije in pasti. Finale bo ob 14.30, treba bo ostati osredotočen.