Šved stavi na odprte karte in čiste račune
Novega predsednika IBU čaka reševanje ruskega zapleta
Odpri galerijo
BIatlon je postal zgodba o uspehu zlasti v nemškem prostoru, kar potrjujejo tudi polne tribune v Ruhpoldingu. Foto Reuters
Poreč – Iz slovenskega zornega kota je bila rdeča nit letnega kongresa Mednarodne biatlonske zveze seveda izbira Pokljuke za prirejanje svetovnega prvenstva 2021. A v štirih dneh dogajanja v znanem istrskem letovišču so, razumljivo, veliko pozornosti pritegnile tudi predsedniške volitve. Norvežana Andersa Besseberga je nasledil Šved Olle Dahlen.
Včasih kakšen izid glasovanja preseneti, ne nazadnje je bilo tako prav v Poreču v dvoboju Novega Mesta in Oberhofa za SP 2023, ko so favorizirani Čehi ostali praznih rok. Pri izbiri novega predsednika pa ni bilo nikakršnih dvomov: dolgoletni švedski biatlonski funkcionar Dahlen je ohranjal med poznavalci veliko prednost pred latvijsko tekmico Baibo Broka in jo nato tudi ob gladki zmagi v volitvah (39:12) potrdil, zdaj pa je pred njim zanimiv izziv v organizaciji, ki jo je kar 25 let vodil Besseberg. Glede prepoznavnosti panoge je s sodelavci storil precej, zlasti v nemškem jezikovnem prostoru je biatlon postal pravi hit zimske športne scene, kar potrjujejo polne tribune, izjemna gledanost TV prenosov in seveda navzočnost pokroviteljev iz Nemčije. A tudi drugod je biatlon doživel razcvet.
Toda zgodba ni povsem rožnata, Besseberga so z nekaterimi najtesnejšimi sodelavci odnesle dopinške afere, zlasti ruske okrog Sočija 2014, ob tem pa zatiskanje oči pri težavah in bojda celo prejemanje podkupnin, da bi imeli v ruskem prostoru še naprej tekme najvišje ravni. »To me je zelo presenetilo kot člana vodstva in tako tudi Andersovega sodelavca v zadnjih štirih letih. Toda ne morem ničesar komentirati, dokler primer še preiskujejo,« nam je v Poreču dejal novi prvi mož IBU in ob namigu, kakšne spremembe gre poslej pričakovati v vodenju te organizacije dejal: »Predvsem igro odprtih kart in transparentnost. Naša panoga bo napredovala, če ničesar ne bomo skrivali.«
Šveda z novo izvoljenim vodstvom čaka tudi nadaljevanje reševanja zapleta na evropskem vzhodu. Trenutno je tako status ruske zveze poseben – biatlonci te dežele lahko tekmujejo na prireditvah pod streho IBU, a tam ne smejo prirejati tekem, delegati pa prav na tem kongresu niso imeli pravice glasovanja.
Za Dahlina bo kajpak prihajajoča sezona posebna, saj bo osrednje tekmovanje, svetovno prvenstvo prav v njegovi domovini. »A zdaj se moram prvenstva veseliti predvsem kot predsednik IBU, saj se umikam iz vrha švedske zveze,« je dejal in ponudil upanje, da bo omenjeni dogodek na visoki ravni, podobno nato tudi prvenstvo na Pokljuki, februarja 2021.
Dotlej pa čaka vodilne iz slovenskega biatlona in smučarske zveze še veliko dela. Poreč so zapuščali večinoma nasmejani zaradi naklonjenosti delegatov do spektakla na Pokljuki, kjer bodo razširili tekmovalne proge in omogočili ogled dogodkov večjemu številu obiskovalcev kot v preteklosti. O predsedniku organizacijskega odbora bodo še odločali, ko bo povsem jasna zasedba nove vlade, nikakor pa ni presenetljivo, da priprave na SP zdaj vodi Borut Farčnik, že vrsto let organizator številnih športnih tekmovanj pri nas.
Včasih kakšen izid glasovanja preseneti, ne nazadnje je bilo tako prav v Poreču v dvoboju Novega Mesta in Oberhofa za SP 2023, ko so favorizirani Čehi ostali praznih rok. Pri izbiri novega predsednika pa ni bilo nikakršnih dvomov: dolgoletni švedski biatlonski funkcionar Dahlen je ohranjal med poznavalci veliko prednost pred latvijsko tekmico Baibo Broka in jo nato tudi ob gladki zmagi v volitvah (39:12) potrdil, zdaj pa je pred njim zanimiv izziv v organizaciji, ki jo je kar 25 let vodil Besseberg. Glede prepoznavnosti panoge je s sodelavci storil precej, zlasti v nemškem jezikovnem prostoru je biatlon postal pravi hit zimske športne scene, kar potrjujejo polne tribune, izjemna gledanost TV prenosov in seveda navzočnost pokroviteljev iz Nemčije. A tudi drugod je biatlon doživel razcvet.
Toda zgodba ni povsem rožnata, Besseberga so z nekaterimi najtesnejšimi sodelavci odnesle dopinške afere, zlasti ruske okrog Sočija 2014, ob tem pa zatiskanje oči pri težavah in bojda celo prejemanje podkupnin, da bi imeli v ruskem prostoru še naprej tekme najvišje ravni. »To me je zelo presenetilo kot člana vodstva in tako tudi Andersovega sodelavca v zadnjih štirih letih. Toda ne morem ničesar komentirati, dokler primer še preiskujejo,« nam je v Poreču dejal novi prvi mož IBU in ob namigu, kakšne spremembe gre poslej pričakovati v vodenju te organizacije dejal: »Predvsem igro odprtih kart in transparentnost. Naša panoga bo napredovala, če ničesar ne bomo skrivali.«
Šveda z novo izvoljenim vodstvom čaka tudi nadaljevanje reševanja zapleta na evropskem vzhodu. Trenutno je tako status ruske zveze poseben – biatlonci te dežele lahko tekmujejo na prireditvah pod streho IBU, a tam ne smejo prirejati tekem, delegati pa prav na tem kongresu niso imeli pravice glasovanja.
Umik iz švedske zveze
Za Dahlina bo kajpak prihajajoča sezona posebna, saj bo osrednje tekmovanje, svetovno prvenstvo prav v njegovi domovini. »A zdaj se moram prvenstva veseliti predvsem kot predsednik IBU, saj se umikam iz vrha švedske zveze,« je dejal in ponudil upanje, da bo omenjeni dogodek na visoki ravni, podobno nato tudi prvenstvo na Pokljuki, februarja 2021.
Dotlej pa čaka vodilne iz slovenskega biatlona in smučarske zveze še veliko dela. Poreč so zapuščali večinoma nasmejani zaradi naklonjenosti delegatov do spektakla na Pokljuki, kjer bodo razširili tekmovalne proge in omogočili ogled dogodkov večjemu številu obiskovalcev kot v preteklosti. O predsedniku organizacijskega odbora bodo še odločali, ko bo povsem jasna zasedba nove vlade, nikakor pa ni presenetljivo, da priprave na SP zdaj vodi Borut Farčnik, že vrsto let organizator številnih športnih tekmovanj pri nas.
