Tako razočaran, da ni hotel govoriti z nikomer
Danes ob 16.10 na 20 km popravni izpit Jakova Faka po spodletelem nedeljskem nastopu
Odpri galerijo
Jakov Fak se bo odločno lotil »drugega polčasa« v Östersundu. Foto Matej Družnik
Po dveh dneh premora se bo danes v tekmovalni ritem svetovnega prvenstva vrnila moška karavana. In med njo seveda tudi vodilni slovenski biatlonec Jakov Fak, s katerim smo se ozrli k njegovima uvodnima dvema preizkušnjama, v katerih ni uresničil osebnih ciljev. Danes, ob 16.10, ga čaka zahtevna tekma na 20 km, v kateri je bil pred sedmimi leti svetovni prvak.
A takrat je v Ruhpolding, zadnje prizorišče SP v biatlonu na nemškem snegu, prišel na visoki ravni pripravljenosti, kronal jo je že za začetek z izjemnim nastopom v mešani štafeti, ko je Slovenija osupnila konkurenco z 2. mestom. Današnja realnost je drugačna. Naša reprezentanca še zdaleč nima več tako močne ekipe kot takrat, tudi Fakova forma po januarskih zdravstvenih težavah in nato izostanku s februarske severnoameriške turneje ni vrhunska. A kot izjemen športnik, nazadnje tudi dobitnik prestižne Bloudkove nagrade, verjame, da lahko v prihajajočem »drugem polčasu« Östersunda doseže več kot v prejšnjih dneh.
»Vzel sem si čas za analizo in se soočil z jasnimi spoznanji. Šprinterska tekma (Fak si je skupaj z reprezentančnim sotekmovalcem Klemnom Bauerjem delil 17. mesto, o. p.) je bila solidna, če ne bi bilo te ene zgrešene tarče, bi si lahko pripisal odlično oceno. Zgodba v zasledovanju pa je, žal, povsem drugačna,« ni skrival razočaranja najvišje uvrščeni slovenski športnik na lanskih olimpijskih igrah: »Storil sem precej napak, ki jih med tekmo nisem zaznal. Ko zdaj pomislim, koliko časa sem zapravil na strelišču … Leže obakrat po 33 sekund, stoje prvič celo 40 sekund! Tako me je to presenetilo, da sem sprva pomislil, da se oziram k napačni analizi, torej nekoga od drugih tekmovalcev. Zgolj pri dveh strelskih postankih sem porabil čas enega kazenskega kroga!«
O tem, kako ambiciozen športnik je 31-letni biatlonec, smo se prepričali že neštetokrat. Vedno znova štarta na najvišja mesta, pa četudi na tem prvenstvu zaradi zdravstvenih težav in tako po skoraj dveh mesecih izostanka na tekmah zdaj nikakor ni več med favoriti. »V nedeljo sem bil tako razočaran nad svojo predstavo, da se dolgo nisem hotel z nikomer pogovarjati. Za nekaj ur sem se skril v svoj svet, najprej sem hotel pri sebi razčistiti, kje in kako sem ga polomil. Šele pozneje sem o tekmi govoril s trenerjem ter drugimi pri reprezentanci,« je razkril Fak, ki se kljub spodleteli nedelji veseli današnjega nadaljevanja moškega sporeda na Švedskem.
»Razmere za tekmovanje so bile doslej nadvse spodobne. Proga je težka, povrhu nam je vsakodnevno rahlo sneženje zastavljalo nova vprašanja, toda vsemu se je mogoče prilagoditi in se zbrano lotiti nalog,« je dejal, potrdil, da je vesel večje natančnosti pri streljanju leže kot v uvodnih mesecih sezone, a seveda da si ne sme več privoščiti takšne porabe časa na strelišču: »Res je, sleherna bolezen ti jemlje energijo, moraš ohraniti veliko potrpežljivosti za nadaljevanje priprav. Preprosto ne moreš petih izgubljenih dni treninga, ko naj bi intenzivno vadil po dve uri, nato v hipu strniti k desetim uram dnevno. Toda vedno hočem biti v družbi najboljših, čutim to močno željo. Sezone še ni konec.«
Misli so mu ob teh besedah ušle k dogajanju pred petimi leti. Takrat je bil po različnih zdravstvenih težavah najboljši prav ob koncu zime. Na holmenskollenskem finalu je celo zmagal!
A takrat je v Ruhpolding, zadnje prizorišče SP v biatlonu na nemškem snegu, prišel na visoki ravni pripravljenosti, kronal jo je že za začetek z izjemnim nastopom v mešani štafeti, ko je Slovenija osupnila konkurenco z 2. mestom. Današnja realnost je drugačna. Naša reprezentanca še zdaleč nima več tako močne ekipe kot takrat, tudi Fakova forma po januarskih zdravstvenih težavah in nato izostanku s februarske severnoameriške turneje ni vrhunska. A kot izjemen športnik, nazadnje tudi dobitnik prestižne Bloudkove nagrade, verjame, da lahko v prihajajočem »drugem polčasu« Östersunda doseže več kot v prejšnjih dneh.
»Vzel sem si čas za analizo in se soočil z jasnimi spoznanji. Šprinterska tekma (Fak si je skupaj z reprezentančnim sotekmovalcem Klemnom Bauerjem delil 17. mesto, o. p.) je bila solidna, če ne bi bilo te ene zgrešene tarče, bi si lahko pripisal odlično oceno. Zgodba v zasledovanju pa je, žal, povsem drugačna,« ni skrival razočaranja najvišje uvrščeni slovenski športnik na lanskih olimpijskih igrah: »Storil sem precej napak, ki jih med tekmo nisem zaznal. Ko zdaj pomislim, koliko časa sem zapravil na strelišču … Leže obakrat po 33 sekund, stoje prvič celo 40 sekund! Tako me je to presenetilo, da sem sprva pomislil, da se oziram k napačni analizi, torej nekoga od drugih tekmovalcev. Zgolj pri dveh strelskih postankih sem porabil čas enega kazenskega kroga!«
O tem, kako ambiciozen športnik je 31-letni biatlonec, smo se prepričali že neštetokrat. Vedno znova štarta na najvišja mesta, pa četudi na tem prvenstvu zaradi zdravstvenih težav in tako po skoraj dveh mesecih izostanka na tekmah zdaj nikakor ni več med favoriti. »V nedeljo sem bil tako razočaran nad svojo predstavo, da se dolgo nisem hotel z nikomer pogovarjati. Za nekaj ur sem se skril v svoj svet, najprej sem hotel pri sebi razčistiti, kje in kako sem ga polomil. Šele pozneje sem o tekmi govoril s trenerjem ter drugimi pri reprezentanci,« je razkril Fak, ki se kljub spodleteli nedelji veseli današnjega nadaljevanja moškega sporeda na Švedskem.
Morda pa ponovitev leta 2014
»Razmere za tekmovanje so bile doslej nadvse spodobne. Proga je težka, povrhu nam je vsakodnevno rahlo sneženje zastavljalo nova vprašanja, toda vsemu se je mogoče prilagoditi in se zbrano lotiti nalog,« je dejal, potrdil, da je vesel večje natančnosti pri streljanju leže kot v uvodnih mesecih sezone, a seveda da si ne sme več privoščiti takšne porabe časa na strelišču: »Res je, sleherna bolezen ti jemlje energijo, moraš ohraniti veliko potrpežljivosti za nadaljevanje priprav. Preprosto ne moreš petih izgubljenih dni treninga, ko naj bi intenzivno vadil po dve uri, nato v hipu strniti k desetim uram dnevno. Toda vedno hočem biti v družbi najboljših, čutim to močno željo. Sezone še ni konec.«
Misli so mu ob teh besedah ušle k dogajanju pred petimi leti. Takrat je bil po različnih zdravstvenih težavah najboljši prav ob koncu zime. Na holmenskollenskem finalu je celo zmagal!
