Tina Maze za Delo: Spet sem pripravljena tvegati za super sezono

Sölden – Tina Maze v svojo šestnajsto in bržkone zadnjo sezono svetovnega pokala vstopa odločna, da bo osvojila veliki globus. Zaveda se pač svoje kakovosti in pripravljenosti. Tekmovala pa bo tako, kot je v rekordni sezoni 2012/13 – neobremenjeno iz tekme v tekmo.

Letos delujete veliko bolj sproščeno kot lani. Do Söldna ste bili manj na odru šampionov, čeprav bi morali biti zavoljo vseh zlatih olimpijskih kolajn kot rekorderka v svetovnem pokalu v središču pozornosti. Kako se počutite pred prvim nastopom?

Mir mi ustreza, ker sem se lahko v celoti osredotočila na svoje smučanje. Lani sem že na uvodno tekmo v Sölden prišla psihično močno utrujena od poletnih obveznosti. Z Andreo Massijem sva bila premalo pozorna na obveznosti, ki so me precej izčrpale. Nisem pač med tistimi športniki, ki jih priljubljenost polni. Do določene mere mi slava zagotovo godi, sicer pa ne. Menedžer Ralph Krieger, Massi in tudi jaz nismo znali reči ne, ko je bilo vsega čez mero. Tako kot denimo lani na ledeniški premieri v Söldnu, ko sem bila medijem in sponzorjem le dva dneva pred tekmo na razpolago domala ves dan. Posledice sem čutila na tekmi. Bila sem močno izčrpana. Za vse, kar se je dogajalo, pa sem vendarle kriva sama, ker sem rekordno sezono dojemala drugače, kot bi morala. Težko mi je bilo sprejeti vse obveznosti. Letos jih ni bilo toliko, zato sem manj utrujena. Ne glede na vse tegobe, pa mi je po človeški plati minula sezona dala v bistvu več kot rekordna. Čutila sem, da so ljudje z menoj tudi takrat, ko mi ne gre. Izkušnja iz Kranjske Gore je bila zame izjemna.

Lani ste imeli v svetovnem pokalu največ težav pravzaprav z motivacijo. Po rekordni sezoni 2012/2013 se je bilo v luči olimpijskih iger zagotovo težko osredotočiti na globus?

Po vsaki sezoni sem razmišljala, kaj moram izboljšati. Nenadoma sem se znašla v položaju, ko sem morala vsakič razmišljati, kako izboljšati nekaj, kar je bilo dotlej največ doseženega v smučanju. Zelo težko je v takem vrtincu najti pravo motivacijo. Letos spomladi mi je bilo bistveno lažje. Nisem imela tega pritiska, da bo treba »ponoviti« rekordno sezono. Ukvarjala sem se s smučmi in preostalo opremo. Ko gledam, kako se mozaik sestavlja na pravi način, vedno dobim nov motiv in zagon.

Zagotovo pa ste bili v sezoni olimpijskih iger 100-odstotno pripravljeni za nastop v Sočiju?

Zlata kolajna je bila edini cilj. Na igre sem želela priti 110-odstotno pripravljena, brez najmanjšega dvoma ali pomislekov. Jasno mi je bilo, da sem za zmago lahko konkurenčna le, če bom zadnji mesec dni pred igrami popolnoma posvetila napadu na zlato kolajno. To sem imela v glavi pravzaprav že poleti, zato sem v pripravljalnem obdobju tudi malce špekulirala.

Kako močni ste bili v Sočiju, najbolje pove smuk, v katerem ste naredili napako in kljub sanjskemu nastopu Dominique Gisin osvojili kolajno.

Izkušnji s SP v Val d'Iseru 2009 in OI v Vancouvru 2010 kažeta, da si lahko v »življenjski formi«, a ne moreš zmagati, ker se vedno kakšni tekmici posreči sanjski nastop. Priti na OI kot favorit je povsem drugače kot na svoje drugo ali tretje svetovno prvenstvo. Poglejte Aksla Lunda Svindala. V hitrih disciplinah je bil lani najboljši v svetovnem pokalu, a je na OI ostal brez kolajne. Tudi Maria Höfl-Riesch je bila na najboljši poti, da bi osvojila več zlatih kolajn, a se je tudi ona spotaknila.

Lani ste veliki globus branili neuspešno. Letos ga boste spet napadali. Bržčas vam bo lažje?

Nobenega dvoma ni, da je veliko lažje loviti tekmice kot pa braniti vrh, pa naj gre za sezonske lovorike ali pač vodstvo na posamičnih tekmah. V minuli sezoni sem se očitno preveč ukvarjala s tem, kako obstati v vrhu, namesto da bi se osredotočala na vsako tekmo posebej. Tega nisem znala.

V minulih letih ste poletne počitnice preživljali na Havajih, Maldivih in drugih eskotičnih krajih. Letos ste se sonca naužili v Gradežu.

Na Maldivih je sonce že tako močno oziroma »ubijalsko«, da mi je jemalo veliko energije. Povrhu pa je tudi nevarno za kožo. V Gradežu je čudovito. Lahko bi rekla, da je moj morski dom. Dopusta, kakršnega sem imela v minulih letih, nisem želela, nujno pa sem potrebovala »odklop« od smučanja. Študij na pedagoški fakulteti v Mariboru je bil pravšnji za moje počutje. Predvsem za glavo, ker sem odmislila smučanje. Po štirinajstih letih enoličnega pomladnega ritma, je bilo učenje za moje možgane odlična popestritev.

Vam je žal, da si tega počitka niste privoščili prej?

Ne, ker nisem čutila potrebe. Po sezoni 2012/13 sem počitek močno potrebovala, a si ga nisem privoščila.

V olimpijski sezoni je bilo tudi veliko napetosti v ekipi aMaze. Pa ne samo zaradi trenerja Walterja Ronconija, ki ste ga po decembrskem nastopu v Lienzu odslovili iz ekipe, ampak tudi napetosti med vama z Massijem. Od daleč in blizu je bilo videti, da Massiju niste sledili kot v minulih letih skupnega dela. Zakaj?

Želela sem imeti več časa zase. Pri kondicijski vadbi je bilo seveda slabo oziroma narobe, ker se pomladi nisem miselno in čustveno napolnila, da bi sledila Massijevemu programu. Ves čas sem se upirala, kar se je poznalo na rezultatih v svetovnem pokalu.

Lani torej niste brezpogojno predano sledili trenerju oziroma vodji ekipe aMaze. Letos nimate zadržkov?

Letos sem pripravljena tvegati sebe za super sezono. Odpovedati se svojemu času za družino, prijatelje in vsem, ki mi največ pomenijo. Ljudem, ki se obojestransko pogrešamo. To je cena vrhunskega športa, ki se ji čedalje težje upiram. Biti posvečen vrhunskemu športu pomeni živeti z njim 350 dni na leto. Težko je, ko veš, da te starši pogrešajo, ko ti zelo pogrešaš njih. Stiki po telefonu ne dajo tistega pristnega, kar dajo neposredni stiki. To bo tudi edini razlog, zakaj bom po koncu sezone postavila smuči za leto dni v kot. Ali bo to tudi konec tekmovalne kariere, pa ne vem.

Osvojili ste domala vse, kar je v svetovnem pokalu možno. Manjka vam le še slalomska lovorika. Mikaela Shiffrin je bila v zadnji sezoni neprekosljiva. Kakšen izziv je to za vas?

Vsekakor je slalomska lovorika velik izziv. Predvsem za SP v Vailu, ki je tudi sicer eden od največjih motivov, da sem vse poletje zavzeto vadila. Mikaela je sijajna slalomistka, videli pa bomo, kako močna bo letos, ko je svoj repertoar razširila na superveleslalom. Ne dvomim pa, da bo dobra, saj ima ob sebi odlično ekipo, s katero dela vrhunsko že nekaj let.

Vaš »večni motiv« je Lindsey Vonn. Kako doživljate njen povratek?

Veselim se ga. Bila mi je največja tekmica in mi bo še. Vrhunska konkurenca, pa naj gre za Vonnovo, Höfl-Rieschevo ali Fenningerjevo, me izjemno motivira. Brez nje ne bi dosegla tega, kar sem.