

Predvsem sem zadovoljen s slogom igre, ki ga poskušam uveljavljati v moštvu. Jasno, ne gre ti vedno vse po načrtih, sleherna želja se ti v družbi izkušenih ligaških tekmecev ne uresniči. A pred sezono, v kateri nas čaka še kopica izzivov, sem si začrtal korak za korakom. Ne smemo si privoščiti preveč nihanj, konkurenca namreč to hitro kaznuje.
Kakšna se vam sploh zdi raven EBEL?
Zelo solidna. Tekme zahtevajo disciplino, hitrost, veliko odgovornosti. Najbolje poznam elitno finsko ligaško tekmovanje, kjer je precej kakovostnih hokejistov. Toda tudi EBEL se nima česa sramovati, predvsem izkušeni kanadski igralci pri vodilnih avstrijskih klubih zagotavljajo zanimivo zgodbo.
Vaše moštvo je najmlajše v ligi.
In tudi najcenejše (smeh). Navdušen pa sem nad delom z mladimi jeseniškimi igralci. Pravzaprav so njihove sposobnosti zame največje presenečenje, odkar sem prišel v Slovenijo. Veste, tudi sam prihajam iz majhnega kraja in čutim to energijo pripadnosti okolju in željo po dobrem hokeju. Prav tako je na Jesenicah.
Moštvo pa ste pred dnevi okrepili s kanadskim novincem Jasonom Hackettom.
Po zadnjih dveh poškodbah Klemna Pretnarja in Douga Nolana je nastala vrzel v branilskih vrstah. Nujno smo potrebovali novega igralca in tako pripeljali Hacketta. Zgolj po treningu ali dveh težko ocenjujem njegovo veljavo, danes ga čaka za uvod slovenski derbi. Všeč pa mi je, da lahko igra tako v vlogi branilca kot tudi krilnega napadalca.
Kako ocenjujete popotnico za današnji derbi z dvojnim gostovanjem v Avstriji, zmago v Gradcu ter porazom v Celovcu?
Nedvomno nam je zmaga pri moštvu Graz 99ers vlila moči za nadaljevanje sezone, s predstavo na celovškem ledu pa ne morem biti povsem zadovoljen. Slišim ocene o naši dobri igri, vendar moštvo naloge ni opravilo stoodstotno, zato tudi ni bilo zmage. Na takšnih tekmah odločajo malenkosti, zbranost mora biti na visoki ravni in le upam, da bo danes tako.
Polna Podmežakla bo seveda zahtevala zmago …
Nisem še dolgo v Sloveniji, vendar sem si povsem na jasnem o pomembnosti lokalnega prestiža. Zame je pač ta tekma le ena od vseh v EBEL, veselim pa se polnih tribun in pravega hokejskega ozračja.
V Tivoliju ste nazadnje izgubili v podaljšku.
Na tisti tekmi še zdaleč nismo igrali slabo, lahko bi zmagali v rednem delu in zgodbo rešili pred podaljškom. A to je zdaj že za nami, s pristopom, kakršnega kažejo igralci na treningu, se bomo danes odločno lotili poti k zmagi.
In v primeru uspeha boste nasmejano odšli na Bled, kjer bivate, odkar ste trener na Jesenicah. Ste se že navadili na novo okolje, spoznavate slovenske navade, pogrešate Finsko?
Ha, doslej sem prav lepo preživel svoj čas v Sloveniji. Zdaj je z menoj na Bledu tudi prijateljica, sinova in hči so ostali doma. Najstarejši, 27-letni Simo, igra pri Jokeritu, helsinškem klubu v elitni finski hokejski ligi. Ta čas je sicer poškodovan. Kolikor mi čas dopušča, uživam v Sloveniji, denimo Portorožu ali Kranjski Gori. Seveda pa je zame najpomembneje dobro voditi jeseniško moštvo in uspešno krmariti v EBEL.
Iz tiskane izdaje Dela
Komentarji