Umrl mojster ribjega sloga Marjan Pečar
V 79. letu starosti se je poslovil nekdanji jugoslovanski reprezentant in olimpijec v smučarskih skokih.
Odpri galerijo
FOTO: Svetozar-Busić/Delo
V Bistrici pri Tržiču je v 79. letu starosti umrl Marjan Pečar, nekdanji jugoslovanski reprezentant in olimpijec v smučarskih skokih (Grenoble, 1968). Mojstrančan je leta 1959 v Gstaadu v Švici kot drugi slovenski mladinec za Blejcem Božom Jemcem (1956) osvojil pokal Kongsberg.
Že naslednjo zimo je na tem tedaj prestižnem tekmovanju združenja smučarskih zvez alpskih držav (OPA) na Galetovem v Ljubljani požel še zmagoslavje v članski konkurenci: na nekdaj sloviti ljubljanski (Bloudkovi) skakalnici je premagal vso skakalno elito iz alpskih držav. V mednarodni konkurenci se je uveljavil kot prvi Slovenec s sodobnim "ribjim" slogom z rokami zadaj ob telesu.
Pečarjevo še vidnejšo kariero je leta 1962 močno ustavila nesreča na plazu pod Prisojnikom! Ker ni imel smuči s takrat že široko uporabljanimi varnostnimi vezmi, si je pri dokaj nedolžnem padcu med vraticami komplicirano zlomil nogo!
Rehabilitacija je bila dolga, a je vse življenje čutil posledice te nesreče, njegov športni vek pa je hitro mineval. Nastop na ZOI 1968 v Grenoblu je bil bolj obliž na rane kot izpolnitev nekdaj visokih ciljev. In ker je bil zmeraj neposreden in odkrit, niti športnim funkcionarjem pogosto ni ostal dolžan in jim je dal vedeti, da so ga v veliki meri izdali. Navdušenja med njimi zato kajpak ni žel, žal pa je bilo kmalu prepozno tako zanj kot zanje.
Že naslednjo zimo je na tem tedaj prestižnem tekmovanju združenja smučarskih zvez alpskih držav (OPA) na Galetovem v Ljubljani požel še zmagoslavje v članski konkurenci: na nekdaj sloviti ljubljanski (Bloudkovi) skakalnici je premagal vso skakalno elito iz alpskih držav. V mednarodni konkurenci se je uveljavil kot prvi Slovenec s sodobnim "ribjim" slogom z rokami zadaj ob telesu.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Pečarjevo še vidnejšo kariero je leta 1962 močno ustavila nesreča na plazu pod Prisojnikom! Ker ni imel smuči s takrat že široko uporabljanimi varnostnimi vezmi, si je pri dokaj nedolžnem padcu med vraticami komplicirano zlomil nogo!
Rehabilitacija je bila dolga, a je vse življenje čutil posledice te nesreče, njegov športni vek pa je hitro mineval. Nastop na ZOI 1968 v Grenoblu je bil bolj obliž na rane kot izpolnitev nekdaj visokih ciljev. In ker je bil zmeraj neposreden in odkrit, niti športnim funkcionarjem pogosto ni ostal dolžan in jim je dal vedeti, da so ga v veliki meri izdali. Navdušenja med njimi zato kajpak ni žel, žal pa je bilo kmalu prepozno tako zanj kot zanje.
