V Avstriji po nemških notah

Hochfilzen – Biatlonska karavana se približuje koncu osrednjega dogodka v tekmovalni sezoni. Zastor čez 49. svetovno prvenstvo v Avstriji bo padel jutri, v prestižnih preizkušnjah s skupinskim štartom bosta v smučini tudi Klemen Bauer in Teja Gregorin. Slednja je včeraj nastopila v ženski štafeti, Slovenija je zasedla 17. mesto. Naslova so se veselile Nemke.

Na velikih tekmovanjih zadnjih let so največkrat prevladovali biatlonci norveške izbrane vrste, po zaslugi sijajnega Martina Fourcada in lani v Oslu tudi Marie Dorin-Habert so bili nasmejani v francoskem taboru, a tokrat bo očitno Hochfilzen ostal v najlepšem spominu nemški reprezentanci. Ta se je pravzaprav že od prihoda počutila kot doma, tudi včeraj je bilo med 18.000 gledalci, kolikor jih je uživalo v razburljivi tekmi ženskih štafet, z naskokom največ nemških biatlonskih zanesenjakov.

Ti so ob koncu navdušeno zaploskali zmagi svoje štafete, katere udarna junakinja Laura Dahlmeier je tako osvojila že četrto zlato kolajno na tem prvenstvu in tako bi morala tudi jutrišnjo sklepno tekmo s skupinskim štartom pričakovati v vlogi prve favoritinje. Najbrž bo tako, toda očitno njena izčrpanost v cilju včeraj le ni bila tako nedolžna, namesto da bi s sotekmovalkami nasmejano prikorakala na novinarsko konferenco, je bila takrat v sosednji sobi pod nadzorom nemškega reprezentančnega zdravnika.

Nemke so se tokrat morale prav posebej potruditi za zmago, saj se je boj za stopničke v zadnjem krogu močno vnel med petimi ekipami. Ob omenjenih zmagovalkah so se izjemno izkazale tudi srebrne Ukrajinke, tekmovalke cenjenega slovenskega trenerja Uroša Velepca, tretje so bile Francozinje, tik za njimi pa Čehinje in nato Italijanke. Zlasti v češkem taboru, iz leta v leto močnejšem na biatlonskem zemljevidu, so sanjali o novi kolajni, a Gabriela Koukalova izjemnega ritma v zadnjih metrih ni zdržala, tudi smuči so bile tokrat za to reprezentanco počasnejše kot ponavadi.

Nad materialom v slovenskem taboru ni bilo pripomb, tudi trener Tomaš Kos je prav pohvalil izbiro in pripravo smuči, več od 17. mesta, pravzaprav realnega za slovensko vrsto z dvema mladinkama, Urško Poje in Polono Klemenčič, niti ni bilo pričakovati. Seveda štafetna tekma lahko ponuja različne in nepredvidljive scenarije, a bolj kot v našem taboru so bile tokrat razočarane Rusinje (10.), branilke naslova Norvežanke (11.), prav na dnu pa je pristala diskvalificirana domača reprezentanca.

Kar zadeva slovenski nastop, je bil to pot še najbolj moteč učinek vodilne reprezentantke Teje Gregorin, ki se zlepa ne more znebiti napak pri streljanju stoje. »Takšno stanje je že prav moreče, od začetka sezone čakam na strelski vzpon, najhuje pa je, da pravega razloga spodrsljajev niti ne najdem,« je poudarila in razgrnila upanje, da bi se v lepši luči, vsaj na ravni tistega 12. mesta s sredine 15-kilometrske predstave, predstavila jutri, torej zadnji dan prvenstva. Še pred tekmama s skupinskim štartom (ženske ob 11.30; moški ob 14.45) pa bo danes, ob 14.45, boj moških štafet. Časi, ko so slovenskim reprezentantom pripadale kandidature celo za uvrstitev na zmagovalni oder, so že oddaljeni, povrhu v Hochfilznu ni Jakova Faka, našega najuspešnejšega biatlonca doslej. V tej sezoni so mu številne zdravstvene težave uničile načrte, v olimpijski zimi naj bi bilo drugače. A najprej se pri slovenski ekipi morajo še spodobno posloviti od SP in nato zadnjih postaj sezone.