V zgodovino kot prva smukačica BiH
Najstnica Elvedina Muzaferija je edina reprezentantka BiH v ženski smučarski konkurenci.
Odpri galerijo
Elvedina Muzaferija, z 19 leti najmlajša ta konec tedna na tekmah za svetovni pokal v Cortini, obožuje smuk. Na smučeh se je znašla pri šestih letih. Je edina reprezentantka BiH. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ni prav običajno, da se na štartu smukaške tekme v alpskem smučanju pojavi tekmovalka iz Bosne in Hercegovine. V Cortini d'Ampezzo se je. »Prvič v zgodovini ima BiH na preizkušnji hitrih disciplin v svetovnem pokalu v ženski konkurenci svojo predstavnico,« nam je povedala Elvedina Muzaferija, z 19 leti najmlajša v konkurenci ta konec tedna v Dolomitih. S progo se je prvič soočila na četrtkovem treningu. Na teren se je podala zadnja med vsemi tekmicami.
»Moram priznati, bilo me je strah. Ampak zdaj, ko sem v cilju, vidim, da proga ni tako zahtevna,« je najstnica razkrila prve vtise. Trenira vseh pet disciplin, v prihodnji sezoni pa se namerava osredotočiti na hitre, morda tudi veleslalom. »Na žalost nimam pogosto priložnosti trenirati smuka, je pa moja najljubša disciplina,« je povedala ljubiteljica belih strmin, ki je zdoma približno 200 dni na leto. Trenira po Avstriji, Italiji, tudi Sloveniji, najmanj časa preživi na domačih terenih. »Smo pa prav pred prihodom v Cortino vadili na Igmanu, bilo je super, vendar je treba vedeti, da sem smučala po naravnem snegu, podlaga se močno razlikuje od te v svetovnem pokalu,« je opozorila.
Kako je sploh pristala v alpskem smučanju? Se je morda kdo v družini ukvarjal s tem športom? »Ne, nihče. S šestimi leti sem šla na smučarski tečaj in učitelj smučanja je dejal, da nisem za na tečaj, ampak za v klub. In tako se je začelo,« je z nasmehom na obrazu pripovedovala Elvedina Muzaferija, edino dekle v reprezentanci BiH, v kateri sta še dva fanta. Pri tem poudari, da z reprezentanco nima nič, saj ima zasebnega trenerja, nekdanjega jugoslovanskega reprezentanta Rejmona Hora, ki je izkusil tudi olimpijske igre leta 1992 v Albertvillu.
Tudi Elvedina ima v svoji smučarski kartoteki olimpijsko izkušnjo. Nastopila je lani v Pjongčangu, kjer ji je pripadla čast nošenja zastave BiH. »Zares posebna izkušnja. A ko zdaj gledam fotografije z odprtja, vidim, kako so vsi srečni, smehljajo se in mahajo, le jaz sem povsem resna. Pihalo je, zastava je bila zelo težka in strah me je bilo, da mi bo padla. Zato sem jo vseskozi opazovala. Kakorkoli, občutek je bil izjemen,« je obudila spomin, ki jo bo spremljal vse življenje.
Resda sogovornica prihaja z območja, ki je že gostilo to najprestižnejše športno tekmovanje, a o olimpijskih igrah v Sarajevu 1984 ni slišala prav veliko. »Kmalu po tistem se je začela vojna in ta olimpijski spomin je šel v pozabo,« je povedala. Jo pa veseli, da bo prihodnji mesec glavno mesto BiH gostilo olimpijski festival evropske mladine, saj se s tem spet prebuja športni
duh.
Njena vzornica je kraljica alpskega smučanja, zmagovalka 82 tekem za svetovni pokal, Lindsey Vonn. Ameriška zvezdnica se je prav v petek v Cortini vrnila v konkurenco po poškodbi. »Toliko poškodb in težav je imela vso kariero in prav vsakič se je vrnila na najvišjo stopničko, je občudovanja vredna športnica! Vseskozi je stoodstotno pripravljena. Upam, da bo presegla rekord Ingemarja Stenmarka,« študentka prvega letnika fakultete za šport spodbuja Vonnovo pri njenem zadnjem cilju v karieri. Kakšni pa so njeni? »Rada bi osvojila točke v evropskem in svetovnem pokalu. Najprej to. Ko bom to dosegla, bo lažje, rezultatske ambicije pa so višje,« je razkrila.
Zaveda se, da jo čaka še veliko dela, kar poudarja tudi njen trener Rejmon Horo. »Zavedamo se, da nismo zreli za tako velike podvige. Moramo pa nastopati tudi zaradi naše smučarske zveze, da dobimo kakšno pomoč, denar za razvoj tega športa pri nas. Sicer pa bi morali na lažje tekme, na katerih bi osvajali točke FIS, šele potem na preizkušnje za evropski in svetovni pokal,« je povedal sogovornik.
Ni bil zadovoljen s predstavo na treningu, ki jo je njegova tekmovalka zmogla ob prvem stiku s progo Olympia delle Tofane, na kateri si je prismučala skoraj osem sekund zaostanka za najhitrejšo na treningu Ragnhild Mowinckel. »Bilo jo je strah, zdelo se je, kot da je prvič na smučeh, ne vem, zakaj takšna ovira. Tekmovala je že na olimpijskih igrah, smučala je lani na prizorišču februarskega svetovnega prvenstva v Åreju, pa je bilo bolje. Tokrat res nisem zadovoljen. Pomembno je, da postane pogumnejša, se nagne naprej, ne pa da smuča v obrambnem položaju, to je videti katastrofalno. V takšnem položaju na smučeh tudi nič ne more, ne more izvesti nobenega zavoja, kakor je treba, in zaostanek je gromozansko velik,« je ocenil njen nastop na treningu.
Opisuje jo sicer kot nasmejano, vedro, veselo dekle, ki ima močno voljo do smučanja. »Sem njen trener, serviser, oče, mama, brat, sestra, vse v enem,« je povedal malo za šalo, malo zares. Večino leta preživita skupaj, zato pravzaprav res krmari med vsemi temi vlogami. Kako je s finančno podporo? »Vse je na ramenih njenih staršev, poiščemo tudi nekaj sponzorjev, od države dobimo minimum, vse je iz zasebnih virov. Denar, ki ga prejmemo, je od Mednarodne smučarske zveze in si ga je prislužila z nastopi. Dobimo nekaj tisoč konvertibilnih mark, kar je smešno, s tem lahko plačamo dva ali največ tri treninge,« je opisal finančno plat.
Razmere za delo so v BiH slabe, ampak ne mečeta puške v koruzo. »Maksimalno se trudimo in upam, da nam bo enkrat uspelo. Potrebovali bomo veliko več časa kot drugi, denimo Avstrijci ali Slovenci, tisti, ki so jim tereni za ustrezen trening bližje,« je razmišljal. Ker tvorita majhno ekipo, nimata nobenih težav s priključevanjem drugim: »Vsi nama pridejo naproti.« Tudi onadva analizirata nastope najboljših in najhitrejših, kako izvedejo skoke, prelomnice, težke zavoje: »Ampak tudi pri tem imamo zaprte oči, saj nimamo dovolj možnosti. V Cortini sem slišal, da bomo dobili posnetke celotne proge in bomo lahko analizirali ves nastop,« je razkril.
In za konec – kakšna je po njegovem mnenju prihodnost smučanja v BiH? »Mi smo tisti, ki prebijamo led. Bilo je nekaj fantov pred nami, ki so poskušali in dosegli dobre rezultate, nato je spet sledil premor. Dokler je politika na tako slabi ravni, se s športom ne moremo prebiti. V športu je veliko politike, vem, da se sliši pesimistično, ampak mislim, da se nikoli ne bomo rešili iz tega,« prav veliko upanja za svetlo prihodnost nima.
»Moram priznati, bilo me je strah. Ampak zdaj, ko sem v cilju, vidim, da proga ni tako zahtevna,« je najstnica razkrila prve vtise. Trenira vseh pet disciplin, v prihodnji sezoni pa se namerava osredotočiti na hitre, morda tudi veleslalom. »Na žalost nimam pogosto priložnosti trenirati smuka, je pa moja najljubša disciplina,« je povedala ljubiteljica belih strmin, ki je zdoma približno 200 dni na leto. Trenira po Avstriji, Italiji, tudi Sloveniji, najmanj časa preživi na domačih terenih. »Smo pa prav pred prihodom v Cortino vadili na Igmanu, bilo je super, vendar je treba vedeti, da sem smučala po naravnem snegu, podlaga se močno razlikuje od te v svetovnem pokalu,« je opozorila.
Kako je sploh pristala v alpskem smučanju? Se je morda kdo v družini ukvarjal s tem športom? »Ne, nihče. S šestimi leti sem šla na smučarski tečaj in učitelj smučanja je dejal, da nisem za na tečaj, ampak za v klub. In tako se je začelo,« je z nasmehom na obrazu pripovedovala Elvedina Muzaferija, edino dekle v reprezentanci BiH, v kateri sta še dva fanta. Pri tem poudari, da z reprezentanco nima nič, saj ima zasebnega trenerja, nekdanjega jugoslovanskega reprezentanta Rejmona Hora, ki je izkusil tudi olimpijske igre leta 1992 v Albertvillu.
Zastavonoša na OI v Pjongčangu
Tudi Elvedina ima v svoji smučarski kartoteki olimpijsko izkušnjo. Nastopila je lani v Pjongčangu, kjer ji je pripadla čast nošenja zastave BiH. »Zares posebna izkušnja. A ko zdaj gledam fotografije z odprtja, vidim, kako so vsi srečni, smehljajo se in mahajo, le jaz sem povsem resna. Pihalo je, zastava je bila zelo težka in strah me je bilo, da mi bo padla. Zato sem jo vseskozi opazovala. Kakorkoli, občutek je bil izjemen,« je obudila spomin, ki jo bo spremljal vse življenje.
Resda sogovornica prihaja z območja, ki je že gostilo to najprestižnejše športno tekmovanje, a o olimpijskih igrah v Sarajevu 1984 ni slišala prav veliko. »Kmalu po tistem se je začela vojna in ta olimpijski spomin je šel v pozabo,« je povedala. Jo pa veseli, da bo prihodnji mesec glavno mesto BiH gostilo olimpijski festival evropske mladine, saj se s tem spet prebuja športni
duh.
Lani je najstnica prvič v karieri okusila olimpijski duh. Pripadla ji je čast nošenja zastave. FOTO: Reuters
Njena vzornica je kraljica alpskega smučanja, zmagovalka 82 tekem za svetovni pokal, Lindsey Vonn. Ameriška zvezdnica se je prav v petek v Cortini vrnila v konkurenco po poškodbi. »Toliko poškodb in težav je imela vso kariero in prav vsakič se je vrnila na najvišjo stopničko, je občudovanja vredna športnica! Vseskozi je stoodstotno pripravljena. Upam, da bo presegla rekord Ingemarja Stenmarka,« študentka prvega letnika fakultete za šport spodbuja Vonnovo pri njenem zadnjem cilju v karieri. Kakšni pa so njeni? »Rada bi osvojila točke v evropskem in svetovnem pokalu. Najprej to. Ko bom to dosegla, bo lažje, rezultatske ambicije pa so višje,« je razkrila.
Vse na ramenih staršev
Zaveda se, da jo čaka še veliko dela, kar poudarja tudi njen trener Rejmon Horo. »Zavedamo se, da nismo zreli za tako velike podvige. Moramo pa nastopati tudi zaradi naše smučarske zveze, da dobimo kakšno pomoč, denar za razvoj tega športa pri nas. Sicer pa bi morali na lažje tekme, na katerih bi osvajali točke FIS, šele potem na preizkušnje za evropski in svetovni pokal,« je povedal sogovornik.
Ni bil zadovoljen s predstavo na treningu, ki jo je njegova tekmovalka zmogla ob prvem stiku s progo Olympia delle Tofane, na kateri si je prismučala skoraj osem sekund zaostanka za najhitrejšo na treningu Ragnhild Mowinckel. »Bilo jo je strah, zdelo se je, kot da je prvič na smučeh, ne vem, zakaj takšna ovira. Tekmovala je že na olimpijskih igrah, smučala je lani na prizorišču februarskega svetovnega prvenstva v Åreju, pa je bilo bolje. Tokrat res nisem zadovoljen. Pomembno je, da postane pogumnejša, se nagne naprej, ne pa da smuča v obrambnem položaju, to je videti katastrofalno. V takšnem položaju na smučeh tudi nič ne more, ne more izvesti nobenega zavoja, kakor je treba, in zaostanek je gromozansko velik,« je ocenil njen nastop na treningu.
Opisuje jo sicer kot nasmejano, vedro, veselo dekle, ki ima močno voljo do smučanja. »Sem njen trener, serviser, oče, mama, brat, sestra, vse v enem,« je povedal malo za šalo, malo zares. Večino leta preživita skupaj, zato pravzaprav res krmari med vsemi temi vlogami. Kako je s finančno podporo? »Vse je na ramenih njenih staršev, poiščemo tudi nekaj sponzorjev, od države dobimo minimum, vse je iz zasebnih virov. Denar, ki ga prejmemo, je od Mednarodne smučarske zveze in si ga je prislužila z nastopi. Dobimo nekaj tisoč konvertibilnih mark, kar je smešno, s tem lahko plačamo dva ali največ tri treninge,« je opisal finančno plat.
Druge ekipe jim gredo naproti
Razmere za delo so v BiH slabe, ampak ne mečeta puške v koruzo. »Maksimalno se trudimo in upam, da nam bo enkrat uspelo. Potrebovali bomo veliko več časa kot drugi, denimo Avstrijci ali Slovenci, tisti, ki so jim tereni za ustrezen trening bližje,« je razmišljal. Ker tvorita majhno ekipo, nimata nobenih težav s priključevanjem drugim: »Vsi nama pridejo naproti.« Tudi onadva analizirata nastope najboljših in najhitrejših, kako izvedejo skoke, prelomnice, težke zavoje: »Ampak tudi pri tem imamo zaprte oči, saj nimamo dovolj možnosti. V Cortini sem slišal, da bomo dobili posnetke celotne proge in bomo lahko analizirali ves nastop,« je razkril.
In za konec – kakšna je po njegovem mnenju prihodnost smučanja v BiH? »Mi smo tisti, ki prebijamo led. Bilo je nekaj fantov pred nami, ki so poskušali in dosegli dobre rezultate, nato je spet sledil premor. Dokler je politika na tako slabi ravni, se s športom ne moremo prebiti. V športu je veliko politike, vem, da se sliši pesimistično, ampak mislim, da se nikoli ne bomo rešili iz tega,« prav veliko upanja za svetlo prihodnost nima.
