Vera v dobro in pošteno
Åre se je iz zimske pravljice in 20 stopinj pod ničlo, ki so jih namerili prvi dan svetovnega prvenstva, spremenil v »čofto«.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
Konec je radosti za tiste, ki so se po zamrznjenem jezeru, ki se vije vzdolž tega kraja v bližini meje z Norveško, prevažali z motornimi sanmi in avtomobili. Zapihal je topel veter, temperature so se dvignile nad ničlo. A mestece ohranja svoj čar, tudi ko se topi snežna odeja.
Kraj s 1500 prebivalci je na Švedskem smučarski hit, vsako leto ga obišče 800.000 ljudi. Monopol ima Skistar, podjetje, ki ima v lasti tri smučarska središča na Švedskem in dve na Norveškem, zdaj se širi še v Avstrijo. Po Åreju ima tudi svoje trgovine s športno opremo, zdaj s partnerji gradi še letališče, ki ga bodo odprli ob koncu leta.
Všeč so mi Švedi. Prijazni in topli, sploh ne skandinavsko zaprti. Vodi jih vera v dobro, pravično, pošteno, urejeno. Istega voznika avtobusa, gospoda tik pred upokojitvijo ali morda že upokojenega, ki prevaža prostovoljce, srečujem za volanom vsak dan zgodaj zjutraj in pozno zvečer, videti je utrujen, a prav vsakič pozdravi z nasmehom.
S kolegico, ki prebiva na Švedskem, se veliko pogovarjava o švedski miselnosti. Pravi, da so ljudje zadovoljni. Če niso, nekaj spremenijo, da bi bili. V službi si vsi pomagajo. Fraza metati polena pod noge pri njih ne obstaja. Najpomembneje je uresničiti skupni cilj, pogovarjajo se, kako biti še boljši in kako to doseči s skupnimi močmi. Koncept, ki bi ga bilo vredno posnemati.
Ko je kolega izgubil telefon na avtobusu, je najditelj poklical številko zadnjega zgrešenega klica in mu povedal, kje ga bo mobilnik počakal. Razpravljali smo, ali bi zgodba imela srečen konec tudi v Sloveniji, prav gotovo pa bi jo najditelj na Balkanu že tržil na eBayu. Zanimiva izkušnja je bila tudi vzeti taksi, ker napovedanega avtobusa ni bilo, denarnica pa je ostala v hotelu.
Voznik nič ni kompliciral. Na cilju je počakal, da sem šla po bančno kartico v hotel. Super se mi zdi, da na Švedskem skorajda ne uporabljajo papirnatega denarja, poudarek je na brezgotovinski ekonomiji, Švedska je ena od držav, ki najbolj poudarja ta način poslovanja v svetu. Celo nekatere banke ne poslujejo več z gotovino.
Na tem svetovnem prvenstvu močno poudarjajo ekološko noto. Štartnih seznamov in rezultatov za novinarje skorajda ne tiskajo, kot je to običajno na vseh drugih tekmah, gradiva postrežejo preko mobilne aplikacije. Sedmi sili, ki poroča iz Åreja, so prvi dan podarili termovke, da bi zmanjšali količino odpadkov. Ko greš na kosilo v medijskem središču, ti izdajo račun, samo če ga izrecno zahtevaš, lahko pa ti ga pošljejo po e-pošti.
S precej stvarmi dobiš potrditev o urejeni deželi. Ima pa tudi ona svoj minus. V nenačrtovanih in nenadnih situacijah, v katerih je treba improvizirati, se takoj odzvati, se Švedi ne znajdejo. Res je, nihče ni popoln. Tudi najboljši imajo rezerve.
Kraj s 1500 prebivalci je na Švedskem smučarski hit, vsako leto ga obišče 800.000 ljudi. Monopol ima Skistar, podjetje, ki ima v lasti tri smučarska središča na Švedskem in dve na Norveškem, zdaj se širi še v Avstrijo. Po Åreju ima tudi svoje trgovine s športno opremo, zdaj s partnerji gradi še letališče, ki ga bodo odprli ob koncu leta.
S precej stvarmi dobiš potrditev, da je Švedska urejena dežela. A nihče ni popoln. Tudi najboljši imajo rezerve.
Všeč so mi Švedi. Prijazni in topli, sploh ne skandinavsko zaprti. Vodi jih vera v dobro, pravično, pošteno, urejeno. Istega voznika avtobusa, gospoda tik pred upokojitvijo ali morda že upokojenega, ki prevaža prostovoljce, srečujem za volanom vsak dan zgodaj zjutraj in pozno zvečer, videti je utrujen, a prav vsakič pozdravi z nasmehom.
S kolegico, ki prebiva na Švedskem, se veliko pogovarjava o švedski miselnosti. Pravi, da so ljudje zadovoljni. Če niso, nekaj spremenijo, da bi bili. V službi si vsi pomagajo. Fraza metati polena pod noge pri njih ne obstaja. Najpomembneje je uresničiti skupni cilj, pogovarjajo se, kako biti še boljši in kako to doseči s skupnimi močmi. Koncept, ki bi ga bilo vredno posnemati.
Ko je kolega izgubil telefon na avtobusu, je najditelj poklical številko zadnjega zgrešenega klica in mu povedal, kje ga bo mobilnik počakal. Razpravljali smo, ali bi zgodba imela srečen konec tudi v Sloveniji, prav gotovo pa bi jo najditelj na Balkanu že tržil na eBayu. Zanimiva izkušnja je bila tudi vzeti taksi, ker napovedanega avtobusa ni bilo, denarnica pa je ostala v hotelu.
Voznik nič ni kompliciral. Na cilju je počakal, da sem šla po bančno kartico v hotel. Super se mi zdi, da na Švedskem skorajda ne uporabljajo papirnatega denarja, poudarek je na brezgotovinski ekonomiji, Švedska je ena od držav, ki najbolj poudarja ta način poslovanja v svetu. Celo nekatere banke ne poslujejo več z gotovino.
Na tem svetovnem prvenstvu močno poudarjajo ekološko noto. Štartnih seznamov in rezultatov za novinarje skorajda ne tiskajo, kot je to običajno na vseh drugih tekmah, gradiva postrežejo preko mobilne aplikacije. Sedmi sili, ki poroča iz Åreja, so prvi dan podarili termovke, da bi zmanjšali količino odpadkov. Ko greš na kosilo v medijskem središču, ti izdajo račun, samo če ga izrecno zahtevaš, lahko pa ti ga pošljejo po e-pošti.
S precej stvarmi dobiš potrditev o urejeni deželi. Ima pa tudi ona svoj minus. V nenačrtovanih in nenadnih situacijah, v katerih je treba improvizirati, se takoj odzvati, se Švedi ne znajdejo. Res je, nihče ni popoln. Tudi najboljši imajo rezerve.
