Zdaj so pri Petru Prevcu doma aktualni predvsem bager, tek in kolo

Slovenski rekorder o željah pred novo sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih, o Robertu Kranjcu, sinu Ludviku ...

Objavljeno
11. november 2019 06.00
Posodobljeno
11. november 2019 06.00
Peter Prevc si želi, da bi na sklepnih pripravah pred odhodom na uvodno postajo svetovnega pokala v Visli naredil čim več dobrih skokov, da bi dobil potrebno sproščenost in bi lahko umirjeno čakal na prvo tekmo. FOTO: Reuters
Koper – Stanovitne šampionske forme, s katero je navduševal v nepozabni zimi 2015/16, v kateri je osvojil pravzaprav vse, kar se je v smučarskih skokih in poletih osvojiti dalo, Peter Prevc še ni našel. Spremenljivemu skakanju se ni izognil niti v minulem poletju niti v dosedanjem delu jeseni, kar kažejo tudi uvrstitve, ki jih je dosegal v veliki nagradi Mednarodne smučarske zveze (FIS).

Po spodbudnem desetem mestu 21. julija v Visli, kjer se bo – mimogrede – čez enajst dni s kvalifikacijami začela nova sezona svetovnega pokala, in že zelo dobrem nastopu teden pozneje v Hinterzartnu (4.) je sredi avgusta sledil rezultatski zdrs v Zakopanah, kjer se je moral sprijazniti s 30. mestom. Luč na koncu predora se mu je po enomesečnem tekmovalnem premoru spet prikazala v Hinzenbachu, kjer se je izkazal s sedmim mestom, nakar je tudi na sklepnem dejanju poletne različice svetovnega pokala v Klingenthalu – resda v izjemno zahtevnih razmerah – osvojil le eno točko.
 

Moral je biti zelo potrpežljiv


V skupni razvrstitvi tega tekmovanja je najstarejši od bratov Prevc kot tretji najboljši Slovenec za Timijem Zajcem (3.) in Anžetom Laniškom (16.) končal na 19. mestu. »Poleti je moja forma precej nihala; trem dobrim dnevom je običajno sledil en slab, nakar sem spet skakal zadovoljivo. Na srečo je šlo ves čas navzgor, čeprav zelo počasi, tako da sem moral biti zelo potrpežljiv,« je pojasnil slovenski rekorder.

Kot eno od svetlih točk minulih mesecev je ob Visli in Hinterzartnu izpostavil Hinzenbach, kjer ni pričakoval tako visoke uvrstitve. »V Avstriji sem se res presenetil, saj mi na treningih ni kazalo tako dobro; še poskusni skok je bil zelo slab. Zato sem bil toliko bolj zadovoljen, da sem takrat, ko je bilo treba, prikazal najboljša skoka,« se je dotaknil sedmega mesta v Hinzenbachu, kjer je, denimo, za poljskim zmagovalcem Dawidom Kubackim, ki se je pozneje veselil skupne lovorike v veliki nagradi FIS, zaostal le za 8,8 točke.

Zanimivo, da je na tamkajšnji Aignerjevi srednji napravi prvič tekmoval z dresom, ki mu ga je ukrojil Robert Kranjec. »Leteči Kranjčan«, ki je po marčevskih poletih v Planici svoje smuči postavil v kot, je od pomladi v reprezentanci odgovoren za izdelovanje kombinezonov.

»Potrebovala sva kar nekaj časa, da sva začela razumeti drug drugega. Malo se še loviva, je pa res, da lahko Robi z bogatimi izkušnjami ekipi prinese veliko na vseh področjih, navsezadnje je bil pri iskanju izboljšav že od nekdaj zelo tečen,« je povedal o Kranjcu, o sodelovanju z glavnim trenerjem Gorazdom Bertoncljem pa navrgel: »Delam tako, kakor se dogovorimo, oziroma po načrtu, ki ga predpiše trener. Za zdaj temu sledim in menim, da gre v pravo smer.«
 

Ko je z otrokom, odmisli vse drugo


Z gležnjem, ki mu je lani tako zelo sivil lase, načeloma nima več(jih) težav. »Občasno potrebuje nekaj več pozornosti, na splošno pa je v redu ali pa jaz ne čutim bolečin. Vreme me nanj ne opozarja, po kakšnih treningih z več skoki ali poskoki pa moram dati zvečer nogo v zrak, jo hladiti in masirati,« je zaupal 27-letni skakalec iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki si bo prizadeval na sklepnih treningih pred odhodom v Vislo vendarle najti želeno stanovitnost.

»Želim si, da bi naredil čim več dobrih skokov, da bi dobil potrebno sproščenost in bi lahko umirjeno čakal na prvo tekmo. Če moraš teden pred odhodom urediti še 352 stvari, to zagotovo ni dobro,« je razložil dobitnik velikega kristalnega globusa v sezoni 2015/16 in o željah za prihajajočo zimo dodal, da jih ima veliko.

»V zvezi z rezultati so podobne kot v prejšnji sezoni. S 15. mestom sem nekako še zadovoljen, ko sem slabši, si govorim, da bi bilo lahko bolje, takrat sem bolj mlačen,« je poudaril in ponovil, da je sleherna uvrstitev med deseterico zelo dobra, med peterico pa že super.

Na vprašanje, ali je poleti doživel še katero omembe vredno spremembo, je odvrnil, da je bolj ali manj vse isto, le sin Ludvik raste iz dneva v dan. »Ko sem z otrokom, odmislim vse drugo. Tisti čas mi pomeni umiritev, odklop. Iz dneva v dan bolj razume, čedalje več komunicira, jaz pa dobivam prijatelja,« je povedal o skoraj poldrugo leto starem sinu in v smehu razkril, da Ludvik še ne vadi počepa. »Ne, zdaj so doma aktualni predvsem bager, tek in kolo.«