Bilo je tako kot že nekaj mesecev, ne tič ne miš

Lahti – Moštvena tekma v smučarskih skokih se je na veliki napravi Salpausselkä predvčerajšnjim razpletla s prepričljivo zmago Macieja Kota, Dawida Kubackega, Kamila Stocha in Piotra Zyle, ki so poskrbeli za zgodovinsko prvo zlato ekipno lovoriko Poljske na nordijskih SP. Slovenci Jernej Damjan, Anže Lanišek, Peter Prevc in Jurij Tepeš so s petim mestom iztržili največ, kar je bilo glede na njihovo formo možno.

»Glede na to, da smo na prvenstvu doživeli padec in da so Poljaki, Norvežani, Avstrijci in Nemci v tem trenutku boljši od nas, je uvrstitev realna,« je presodil glavni trener naše reprezentance Goran Janus in ponovil, da je v Lahtiju precej več pričakoval od posamičnih tekem, na katerih so zaostali za zastavljenim ciljem (prebojem med šesterico). Še najbolj se mu je z 9. in 11. mestom približal Peter Prevc, ki je bil s skokoma, dolgima 127,5 in 117,5 metra, tudi na ekipni preizkušnji naš najboljši posameznik. »Na žalost nam je spet prav na svetovnem prvenstvu malce padla forma, tako da ne moremo vriskati od veselja. Bilo je tako kot že nekaj mesecev – ne tič ne miš,« je strnil vtise najstarejši od bratov Prevc.

Slovensko zasedbo, ki predvčerajšnjim ni imela prav nobenih možnosti, da bi se vmešala v boj za kolajne, je na koncu od tretjeuvrščene Avstrije ločilo že 127,3 točke, zaostanek za zmagovito Poljsko, ki je srebrno Norveško preskočila za 25,7 točke, pa je znašal kar 162,6 točke. Razplet pri vrhu Petra ni niti malo presenetil.

»Poljaki so odskakali, kot da bi bili na vojaški misiji. Tekmovali so stoodstotno zbrani, ko so pristali, niso nič pomahali, le malo so se nasmehnili,« je član kranjskega Triglava slikovito opisal svoje videnje poljske moštvene »osvojitve« Lahtija. Kar zadeva peto mesto Slovenije, je dejal, da je realno, na žalost pa ni najbolj spodbudno.

»Vodilne štiri reprezentance (ob dobitnikih kolajn še Nemci) so skorajda svetlobno leto pred nami. Lahko smo zadovoljni, da nas ni prehitela še katera ekipa od zadaj,« je razmišljal Prevc. Naš drugi najboljši mož na ekipni preizkušnji je bil najmlajši – 20-letni Anže Lanišek (121 m in 112 m).

»Potreboval sem enajst skokov, da sem se vendarle našel. Prvi nastop na ekipni tekmi je bil spet pravi, tudi drugi ni bil slab, oba pa mi dajeta zagon za naprej,« si je oddahnil veliki up iz SSK Mengeš, trinajst let starejši Ljubljančan Jernej Damjan (120 in 113 m), ki brani barve ihanskega Sama, pa se je čudil močnemu vetru, ki je v drugem »polčasu« poskrbel za več prekinitev in med drugim Norvežanu Johannu Andreju Forfangu pomagal do novega rekorda velike naprave Salpausselkä (138 m).

»Ne vem, od kod se je v finalu vzel veter, ki je začel nenadoma močno pihati. Bilo je težko, čez hrbtišče si imel ali pa nisi imel podpore. Jaz sem jo začutil šele pri 105 metrih, ko je bilo že prepozno,« je pojasnil Damjan in pripomnil, da je bilo peto mesto – glede na skakalnico in njihovo skakanje v minulih dneh – največ, kar je lahko slovenska četverica tu lahko izvlekla.

Jurij Tepeš (123,5 in 106,5 m) se je razburjal zaradi sodnikov, zlasti poljskega in japonskega, ki sta mu pri prvem nastopu namenila oceni za padec (10,5 in 11,0), čeprav se je na hrbtu znašel po črti, do katere je treba (o)stati na nogah.

»Zelo sem razočaran nad sodniškimi ocenami v prvi seriji, v drugi pa sem naredil manjšo napako, ki se je ob vetru v hrbet še toliko bolj potencirala. Smučko mi je kar na lepem potegnilo navzdol, sploh nisem vedel, zakaj,« se je po sklepnem nastopu v Lahtiju čudil 28-letni član Dolomitov, ki se je – podobno kot reprezentančni kolegi – zelo veselil včerajšnje vrnitve v Slovenijo.

Vendar pa doma ne bodo ostali dolgo, že v četrtek bodo odleteli nazaj na sever Evrope – v Oslo, kjer se bo v petek začela norveška turneja z mamljivim nagradnim skladom v višini 100.000 evrov. Od tega bo skupni zmagovalec prejel 60.000, drugouvrščeni 30.000 in tretjeuvrščeni 10.000.