Brez sanjskega nastopa blizu vrha

Killington – Po obilici težav, ki so spremljale pripravo premierne tekme za svetovni pokal, so najboljše smučarke v Vermontu doživele izjemen sprejem, kakršnega v ZDA niso vajene. Na krilih velike in glasne množice je včeraj do nove prepričljive in že 13. zaporedne slalomske zmage prišla Mikaela Shiffrin, dan poprej je z izjemno vrnitvijo med najboljše navdušila Tessa Worley.

»Vse smo bile presenečene, koliko je prišlo ljudi, tega v ZDA res nismo navajeni,« je o vzdušju povedala tudi Ana Drev, najboljša in tudi edina slovenska smučarka v finalu veleslaloma. A kljub dobri podpori, je bila tekma zelo težka, zlasti so se dekleta mučila na prvi progi, ki se je hitro prebila in oteževala preboj naprej. »Zlasti v spodnjem delu je bilo težko. Sicer se nimam kaj pritoževati, saj je za menoj bilo še slabše. Visoke temperature so naredile svoje. Druga proga je bila morda malenkost boljša,« je ocenila 31-letnica.

V preteklih tednih se je precej posvečala iskanju pravih občutkov in smučanja, s katerim je navduševala prejšnjo zimo. V Killingonu se mu je dodatno približala, vendar pa ob tem naredila tudi kar nekaj napak. »Malo sem bila po tekmi jezna, saj se mi zdi, da sem na drugo progo dobro štartala, na ravninskem delu sem imela dober čas, a sem se nato po napakah malo zakrčila. Za to mi je malo žal, saj nisem bila daleč od stopničk. A ničesar si ne očitam. Poskusila sem smučati na vso moč. Z rezultatom sem zelo zadovoljna, saj nimam občutka, da sem za šesto mesto prikazala nek sanjski nastop. Imam še rezerve,« je razmišljala po drugem veleslalomu v sezoni. Uresničila je svoj cilj, imela pa ob tem tudi občutek, da bo, ko bo sestavila še malo boljši nastop, lahko tudi še višje.

Kaj je v Killingtonu v svojem smučanju še pogrešala? »Mogoče sem na prvi progi malo pozno dobila občutek v noge glede snega, saj nismo preizkusile terena, šele na polovici sem se prilagodila na razmere. Na drugi progi pa sem smučala z najboljšim pristopom doslej v sezoni, edina pomanjkljivost so bile napake. Ravno na tem strmem delu bi morala smučati najbolje,« je ocenila in se že veselila naslednjega izziva, ki ga čez dva tedna prinaša Sestriere z olimpijsko progo, na kateri je leta 2006 opozorila nase z 9. mestom. Slovenke se bodo takoj po vrnitvi v Evropo podale na prizorišče in na tekmovalnem terenu lahko vadile z močno italijansko reprezentanco.

Tam bo novo priložnost hitro dobila tudi Tina Robnik, ki ni unovčila odlične forme z zadnjih treningov in po spodbudnem času odstopila na prvi progi. Trener Denis Šteharnik je sicer pozitivno oceno namenil obema slalomistkama, Maruši Ferk za 20. mesto, predvsem pa Ani Bucik za odličen finalni nastop. Primorka je s hitrim finišem (in drugim časom!) na drugi progi napredovala za deset mest, kot 13. pa izenačila svojo najboljšo uvrstitev v karieri. »Na prvi progi nisem našla pravega ritma, malo sem bila presenečena nad slabim časom. V drugo sem vedela, da moram več pridobiti v zadnjem delu, da moram vztrajati v visokem ritmu do cilja, tako sem še nekaj dodala in tudi več tvegala, kar se je obrestovalo,« je povedala, potem ko je »zaplesala« prek zadnjih količkov v cilj in si oddahnila, da je vse izpeljala pravilno. Pred nadaljevanjem si v slalomu še želi odpraviti nekaj napak. Zaveda se, da bi na kratek rok lahko z več slalomskega treninga hitro prišla še višje, a vseeno bo vztrajala tudi v veleslalomu: »Glede na to, da se moja kariera šele razvija, je nujno, da nastopam tudi v drugih disciplinah.«