»Drugačen občutek, čas za nekaj posebnega«

Redko se zgodi, da si v tem času leta Ilka Štuhec namesto smučarskega kombinezona nadene večerno obleko. Leto si bo zapomnila po naslovu svetovne prvakinje v smuku, sedmih zmagah v svetovnem pokalu in dveh globusih, po najboljši sezoni v karieri. Pa tudi po jesenski poškodbi kolena. Včeraj je bolniško odsotna z belih strmin in z mislimi v poolimpijski zimi uživala v nazivu športnice leta. 

Zavrtiva čas za eno leto nazaj, vizualizirajva uvodni smuk predolimpijske sezone v Lake Louise. V cilju se ozriva k enki, ki se je izpisala ob vašem imenu na velikem zaslonu. Kakšen film se vam odvrti pred očmi?

Vidim, kako kričim od navdušenja, se veselim in ne morem verjeti svojim očem. Že na progi sem uživala v nastopu, čutila sem, da sem hitrejša kot na treningih in da se vse odvija hitreje. Kako hitro, nikoli ne moreš biti povsem prepričan, ker ne veš, kako so smučale tekmice. Prismučala sem v cilj in zmagala. Za to zmago sem delala od otroštva. Vsak si želi povzpeti na najvišjo stopničko, vrh je cilj vsakega tekmovalca.

Kdaj ste začutili, da se vam obeta izjemna sezona?

Pred prvo tekmo sem se zbudila dve uri pred budilko in imela sem nek drugačen občutek, češ, zdaj pa je čas za nekaj, nekaj posebnega. In to se je tudi zgodilo. Ne vem, če me je sploh pred katerim smukom zbudila budilka, vedno sem se zbudila prej. Ne glede na to, na katerem koncu sveta smo bili, koliko je bilo časovne razlike in koliko sem bila utrujena. Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. Zelo pomembno pa je tudi bilo, da sem znala evforijo in veselje, ki ga je prinesla, umakniti na stran in se vrhunsko pripraviti za novo smukaško tekmo, ki me je čakala naslednji dan (bila je znova najhitrejša, op. p.). To je bila moja zelo velika osebna zmaga.

Zdelo se je, da ste »leteli« vso zimo. Ste tudi vi tako čutili kot tisti, ki so vas spremljali od daleč?

Sem. Ko dobiš potrditev, si še bolj zaupaš, še bolj verjameš v to, kar delaš, uživaš in karkoli bi se zgodilo, si na to pripravljen, znaš improvizirati.

Psihično in fizično ste v polnem urniku, ki je dobil nove obveznosti, zdržali od prve do zadnje tekme. Čemu pripisujete stabilnost?

Svoj trening zahtevata tako glava kot telo. Resda premikaš lastne meje oziroma zmožnosti, ampak se hkrati zavedaš, da ne smeš počivati na lovorikah. Vsak dan je nova tekma, vse se začne z ničle, vseeno je, kaj je bilo včeraj ali lani. Ekipa me je skušala čim bolj izolirati od vsega, kar bi lahko zmotilo osredotočenost. Imela sem veliko podporo, da sem se lahko zbrala samo nase in delala to, kar delam najraje.

Kakšna življenjska spoznanja je prinesla najuspešnejša sezona v karieri?

Če dovolj dolgo vztrajaš, verjameš in delaš vse za začrtan cilj, boš enkrat nekaj vendarle dobil povrnjeno. Med sezono smo se z ekipo imeli lepo, rezultati govorijo zase, zima je bila nepozabna.

Kako se sicer soočate z neuspehi?

Na neuspeh ali spodrsljaj ne gledam kot na katastrofo, ampak to jemljem kot dobro lekcijo za naprej, po kateri si še bolj motiviran, se še bolj trudiš.

Koliko odrekanja se skriva v lovorikah, ki ste jih osvojili v sezoni 2016/17?

Ne vem, če bi temu rekla odrekanje. Veliko potujemo po svetu, s prijateljicami smučarkami tekmujemo in delamo to, kar imamo najraje. Vsaka ima svojo pot, dogodke v ozadju, ki so jo spremenili. Lepo je, ko se vsakič nekaj naučiš, doživiš nekaj posebnega.

Zaradi poškodbe in operacije ste zdaj doma. Osvojene lovorike imate tudi dejansko pred očmi. Kako vplivajo na vas med bolniško odsotnostjo?

Na žalost je res tako. Kako vplivajo na moje razpoloženje, je odvisno od dneva v tednu. V začetku ali sredi tedna ni problema. Bolj se približuje konec tedna in z njim tekme, huje mi je pri srcu. Vsak dan grem mimo lovorik. Z začetkom smukaške sezone se bo morda začel tudi jok s pokali v rokah pred televizorjem.

Kaj vam pomenijo priznanja in nagrade, kot je naziv športnice leta?

V majhni državi z ogromno vrhunskimi športniki zelo veliko. Vsi poudarjajo, da smo dobri na številnih področjih, v športnih panogah, ki so značilne za zimo in poletje. Konkurenca je močna. Vsak od nas bi si zaslužil to priznanje, ker se trudi in želi doseči najboljše.

Kdo je vaš športnik leta?

Košarkar Goran Dragić. Imela sem privilegij in ga osebno spoznala poleti. Je super športnik, še boljši človek, prizemljen, normalen, vrhunski zgled vsem.