Tiskane izdaje
Med tistimi, za katere je tretji januarski konec tedna v Planici, kjer je drugič doslej postaja svetovnega pokala v smučarski tekmi, prav poseben, je zagotovo Katja Višnar. Gorenjka pred dvema letoma na premieri tu ni nastopila, zdaj pa se je temeljito pripravila za zadnji šprint v klasični tehniki pred olimpijskimi igrami.
Tokrat sem prej kot ponavadi prišla na to prizorišče in tu vadila dolgo, saj sem si res želela spoznati progo. Ni lahka, pravzaprav je s posameznimi vzponi za klasični šprint podobno zahtevna kot progi iz Lillehammerja in Kuusama v prvem delu sezone. Je pa res dobro utrjena in pripravljena, zato se prav veselim tega nastopa pred domačim občinstvom,« je med pogovorom za Nedelo najprej poudarila naša izkušena tekačica. V dosedanjem delu sezone še zdaleč ni uresničila vseh ciljev, zlasti v šprintu je vedno znova spodbudno startala, za preboj k višjim mestom pa ji v napetih izločilnih bojih ni šlo: »Moram spremeniti taktiko, in sicer že zdaj v Planici. Čim prej se moram lotiti napada, ne smem vse pustiti za zadnje metre,« se dobro zaveda.
Toda zdaj je najpomembneje, da je ozdravela, saj ji je viroza, ki jo je iz vrtca »prinesel« sin Ludvig, pokvarila načrt priprav v božično-novoletnem času. »Takrat sem na Norveškem res izgubila precej moči, zdaj je k sreči vse v najlepšem redu,« pravi, ko se pogovor zasuče k njenemu vsakdanjiku v omenjeni skandinavski deželi. Tam si je ustvarila dom s svojim spremljevalcem Olo Vignom, olimpijskim zmagovalcem v smučarski tekmi. Z njim sta se pred dvema letoma razveselila rojstva sina, vsi skupaj, kadar jim čas dopušča, uživajo na Norveškem, zapriseženem okolju smučarskega teka, radi so tudi v Katjini okolici Bleda, zlasti poleti.
»Takrat je pri nas topleje, edino, kar mi poleti v Skandinaviji manjka, so malce višje temperature, sicer pa tam zares uživamo. Imenitno je, ko se zbudiš, imaš pred vrati sneg, v hipu si na svežem zraku,« se ji zaiskri v očeh med pripovedovanjem o okolju, o katerem nam je navdušeno pripovedovala tudi naša nekdanje biatlonska šampionka Andreja Koblar (dekliško Grašič), potem ko se je z družino preselila iz domačih gorenjskih krajev v olimpijski Lillehammer. Niti Višnarjeva ne skriva navdušenja nad zdravim norveškim vsakdanjikom: »Seveda imamo tudi v Sloveniji pristen odnos do športa in temu primerni so pozneje tudi vrhunski dosežki. Prav blizu Norveške smo, kolikor vem, po dosežkih v smučarskih panogah glede na število prebivalcev, res pa je, da smučarski tek pri Norvežanih prekaša vse. Selekcija je izjemna.«
Foto: Matej Družnik/Delo
Več kot 50 štafet na državnem prvenstvu v teku
Naša reprezentantka prikima tudi namigu o priljubljenosti biatlona na severu, kjer te dni poznavalci in navadni smrtniki razpredajo predvsem o legendarnem Oleju Einarju Bjørndalnu, ki ga očitno ne bo v Pjongčangu, a ob tem omeni: »Kljub vsemu je tek po tradiciji in priljubljenosti na Norveškem v razredu višje od biatlona. Marsikdo si težko predstavlja takšno prepoznavnost te panoge v eni deželi, toda na norveškem DP v teku nastopi več kot 50 štafet.«
Katji Višnar je zdaj blizu tudi norveška kuhinja. (»Na krožnikih so ribe pogosteje kot pri nas.«) Niti jezik ji ne povzroča več preglavic. »Na začetku sem se z Olo pogovarjala angleško, a nato se mi je kar začelo vse skupaj dogajati v norveščini. Precej sem brala, gledala TV, poslušala ta jezik, zdaj ni več težav,« pove 33-letnica, ki se vedno znova veseli spoznavanja novih dežel: »Zato mi je tudi všeč, da bodo te olimpijske igre v Južni Koreji. V Pjongčangu sem bila na lanski generalki, prav lepo je bilo. Škoda, da ne bo časa, rada bi si ogledala tudi druga korejska mesta.« A najbolj je podčrtan tekmovalni cilj. Za začetek se bo treba že konec tedna v Planici odrezati z uspešnimi nastopi v izločilnih bojih šprinta, nato uspešno prestati zadnjo etapo pred OI, prihodnji konec tedna v Seefeldu na Tirolskem, in zablesteti na dogodku zime – igrah v Pjongčangu.
