Nista krivi niti skakalnica niti oprema

Ljubljana – Petru Prevcu, suverenemu vladarju prejšnje sezone, v tej zimi na skakalnicah ne gre po željah. Tudi na svetovnem prvenstvu ni bilo želenega zasuka, a zato še zdaleč ni obupal. Njegov včerajšnji zrel nastop v novinarski družbi je lahko marsikomu za vzor – zunanji dejavniki in izgovori ga ne zanimajo, razloge spodrsljajev išče zgolj pri svoji pripravljenosti in trenutnih sposobnostih.

Po vrnitvi v Slovenijo in prespani noči v domači postelji se je prav zbrano in umirjeno ozrl k največjemu dogodku nordijskih panog v predolimpijski sezoni. »Morda sem si v teh desetih dneh naložil pretirano breme, morda sem si mislil, da če mi že prej na prejšnjih tekmah tekmovalne zime ni šlo, bo v Lahtiju bolje,« je poudaril za začetek in se hitro kar sam soočil s spoznanjem, da naključja v vrhunskem športu preprosto ni. »Potem ko ti ne gre, poskusiš tudi kaj na silo, a po takšni poti je uspeh še bolj oddaljen,« pravi lastnik prestižnega kristalnega globusa v prejšnji sezoni. Ker želenih uvrstitev na postajah pred SP ni bilo, je bila njegova želja, da bi zasukal vsebino svoje zgodbe na največjem tekmovanju, povsem razumljiva. In po preizkušnjah za trening na Finskem mu še zdaleč ni kazalo slabo.

»Toda namesto da bi nato na tekmi dodal še stopnjo višje, sem se spustil na nižjo stopnico. Saj veste, na treningu sem bil med 5. in 8., na tekmah pa nato med 9. in 11. S poljskim skakalcem Piotrom Žylo sva bila na treningu enakovredna, on pa je potem osvojil bronasto kolajno,« je jasno razgrnil primer iz tabora precej bolj uspešne skakalne odprave, kot je bila tokrat naša, ter dodal, da mu na drugem prvenstvu zapored, torej po Falunu 2015, ni šlo po načrtih in željah. Razlogov za izostanek vsaj enega vrhunskega dosežka pa ni iskal niti v skakalnici, na kateri naši aduti vedno znova pogrešajo uspešne predstave, niti pri dresih, okrog katerih se med armado privržencev skakalnega športa ponavljajo razprave. »Prepričan sem, če bi si ta material, iz katerega je narejen moj dres, oblekel Stefan Kraft, bi prav tako zmagal,« je realen 24-letni Gorenjec, ob namigu o skakalnem centru v pomembnem središču finskega športa pa pravi: »Odkar tekmujem v Lahtiju, torej od leta 2010, se kaj prida ni spremenilo. Le smučina je zdaj drugačna. Pa v samem centru je v primerjavi z lansko tekmo svetovnega pokala bil med prvenstvom en šotor več. Skakalnica? Če bi prej med sezono zmagoval, potem pa prišel na SP, kjer bi se mi nepričakovano zataknilo, bi si najbrž mislil, da je kaj narobe z napravo. Tako pa se nočem izgovarjati na skakalnico, tudi sicer mi ni ljubo iskanje razlogov drugje.«

Prvenstvo je tako preprosto razgrnilo raven Prevčeve konkurenčnosti zadnjih tednov, za prihajajočo norveško turnejo (Oslo, Lillehammer, Trondheim, poleti v Vikersundu) in nato seveda veliki planiški finale bi rad dvignil formo. »Sploh ne gre za to, ali formo dvignem takoj ali počasi, najpomembneje je, da bo napredovanje opazno. Moram ostati potrpežljiv, nenazadnje smo v preteklosti na norveških postajah dosegali lepe izide,« se je spomnil Prevc, ki ga tokrat prvič po olimpijskem Sočiju v prvih marčnih dneh ni med kandidati za veliki kristalni globus: »Zdaj sta dejansko v ospredju Kamil Stoch in Stefan Kraft. Res sta močna, težko je napovedati, kdo bo ob koncu dvignil to prestižno lovoriko. Zelo negotovo bo.«

Sam pa bo pozornost namenil predvsem svoji uspešni končnici sezone, odmevnejši dosežki kot na SP bi mu zagotovo vlili moč in samozavest za naslednjo olimpijsko zimo. Norveške turneje pa se prav veseli. »Zame so Norvežani boljši gostitelji kot Finci in tudi v koraku s časom so uspešnejši,« je še sklenil. Še boljše volje bo na zahodu Skandinavije, če bo tam ponovil skoke iz preteklosti. Lepše napovedi od Planice si ob tem kar ne bi mogel želeti.