Tiskane izdaje
Do začetka zimske olimpijade v Pjongčangu je ostalo še natanko 85 dni. V seriji člankov, ki jih bomo objavljali vsak teden, bomo predstavili državo gostiteljico olimpijskih iger, njene običaje, specifičnosti, zgodovino in kulturo.
Pa začnimo s samo Južno Korejo. Kje, kako velika in kakšna država je to?
Njen uradni naziv je Republika Koreja, vendar jo je v pogovoru s Korejci najbolje poimenovati enostavno Koreja. Večina jih namreč razdelitev Korejskega polotoka na sever in jug razume kot začasno, včasih celo ponižujoče stanje, ki ga je po koncu druge svetovne vojne ustvaril kompleksen odnos med velesilami. Ko govorijo o tisti drugi, komunistični Koreji, enostavno rečejo »Sever«.
Južna Koreja se razteza na površini okoli sto tisoč kvadratnih kilometrov in leži, kakor pove že njeno ime, na jugu Korejskega polotoka. V njej živi nekaj več kot 51 milijonov ljudi, večinoma v mestih, ki so zelo gosto naseljena. V Seulu, denimo, znaša gostota poseljenosti kar 16.500 ljudi na kvadratni kilometer.
Seulski utrip. Foto: Matej Družnik
Toda v Pjeongčangu, kjer bodo potekale zimske olimpijske igre, ni tako.
Južna Koreja je administrativno razdeljena na osem provinc, eno samoupravno pokrajino, šest mest s samoupravnim statusom, eno mesto s posebno avtonomijo in eno posebno mesto, kar je status, rezerviran za prestolnico Seul.
Pjongčang je okrožje v provinci Gangvon, ki je najmanj razvita od osmerice. Medtem ko ima Seul (v svojem urbanem delu) na površini 605 kvadratnih kilometrov kar 10 milijonov prebivalcev, ima provinca Gangvon, ki je velika približno toliko kot Slovenija (okoli 20.000 kvadratnih kilometrov), vsega poldrugi milijon prebivalcev. To je mogoče občutiti kot prijetno pomanjkanje gneče in stresa ter obilico čistega zraka in nedotaknjene narave.
Proga za paralelni veleslalom v pripravi. Foto: Kim Hong-Ji/Reuters
Južna Koreja je ena od etnično najbolj homogenih držav na svetu, saj Korejci sestavljajo kar 99 odstotkov njenih državljanov. Kljub temu se vanjo priseljuje vse več tujcev, trenutno jih tam po ocenah živi že okoli milijon in pol.
Korejci sodijo med najbolj izobražene narode na svetu. Ne le, da so dosegli stoodstotno pismenost, več kot 68 odstotkov državljanov v starosti med 25 in 34 let ima univerzitetno izobrazbo. V tem pogledu Južna Koreja zaseda prvo mesto med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Več kot polovica Južnih Korejcev se ne prišteva k nobeni verski skupnosti, toda samo 15 odstotkov se jih opredeljuje za ateiste. Domneva se, da večina tistih, ki ne sodijo v nobeno versko skupnost, prakticira korejski šamanizem, ki je znan kot sindo ali muizem. Med tistimi, ki so verni, pa največ Južnih Korejcev sodi med kristjane in budiste. Prvi sestavljajo 27,6 odstotka prebivalcev (od tega je dobri dve tretjini protestantov, slaba tretjina pa rimokatolikov), drugi pa 15,5 odstotka.
Koreja je dobila ime iz starega naziva Gorjeo (bere se Korio), ki se je uporabljalo kot skrajšano ime za kraljevino Gogurjeo. Toda uradni naziv Republika Koreja se v korejščini glasi Daehan Minguk, pri čemer minguk pomeni republika, Daehan pa Veliki Han, kar je stari naziv za združeno korejsko kraljestvo, v svobodnem prevodu pa pomeni Veliki korejski narod.
Južni Korejci so izjemno ponosni na svojo zastavo, ki zanje ni zgolj državni simbol. Foto: Kim Hong-Ji/Reuters
Južnokorejska himna se uradno imenuje Domoljubna pesem, zastava pa taegukgi, kar v dobesednem prevodu pomeni superiorna ultimativna zastava. V njenem središču je znak za jin (modri del) in jang (rdeči del), okoli njega pa so razporejeni štirje triagrami, ki pomenijo naslednje: tri neprekinjene črte simbolizirajo nebo, pomlad, vzhod, humanost, očeta, raj, pravico; dve neprekinjeni črti in ena prekinjena v sredini simbolizirajo sonce, jesen, jug, pravico, hčer, ogenj, dozorevanje; dve prekinjeni črti z eno neprekinjeno v sredini simbolizirajo mesec, zimo, sever, inteligenco, sina, vodo, modrost; tri prekinjene črte pa simbolizirajo zemljo, poletje, ritual, mater, njivo, življenjskost.
Južni Korejci so še posebej občutljivi na svojo zastavo, katere konotacija presega zgolj državni simbol, ampak vsebuje tudi dojemanje superiorne korejske rase. Korejci so zelo ponosni na svojo civilizacijo in kulturo, zato je to treba imeti v mislih v vsakem stiku s pripadniki tega velikega in ponosnega naroda.
