Pri svoji »šefici« občuduje vztrajnost

Ljubljana – Za vsakim uspešnim športnikom stoji uspešna ekipa. Prav s takšno se ponaša Ilka Štuhec. Poleg serviserke, mame Darje Črnko, in trenerja Gregorja Koštomaja ima vseskozi ob sebi 25-letno kineziologinjo Anjo Šešum. Z nekdanjo veslačico, s katero sta v otroštvu skupaj smučali, nista le sodelavki, temveč tudi sostanovalki na poti, prijateljici in zaupnici. 

Preden je poprijela za vesla, je Šešumova osem let trenirala smučanje. Njena trenerka je bila tudi Ilkina mama. Ko je z belih strmin presedlala v čoln, so se njihove poti razšle. Po naključju sta se s Štuhčevo srečali, ko je Šešumova že bila v športnem pokoju. »Beseda je dala besedo in začeli sva sodelovati«, je razkrila sogovornica, ki je veslaško kariero končala leta 2013.

Nekdanja tekmovalka v enojcu je veljala za zelo nadarjeno, manjkal pa ji je preklop v glavi, da mora preko svojih zmožnosti, če hoče v vrhunskem športu uspeti. Potem ko je vesla obesila na klin, se je osredotočila na študij kineziologije. »Kot športnik imaš v mislih začrtan cilj, izrisano pot. Ko sem končala kariero, pa je naenkrat vse izginilo. Čez noč izgubiš smisel in velik del sebe, ne veš, kaj bi sam s sabo,« se je spominjala soočenja z novo realnostjo in dodala, da je hvaležna staršem in prijateljici Tini, ki so ji pomagali, ko je odpirala novo poglavje. »Imela sem srečo, da sem hitro našla prave cilje,« je poudarila diplomantka Fakultete za šport, ki ji do magistrskega naziva manjkata še dva izpita in naloga. Poleg študija se Šešumova izobražuje še na Akademiji za manualno terapijo.

Veslaške izkušnje in pridobljeno znanje na fakulteti so se zlili v močno mešanico za delo z eno najboljših smučark na svetu. »Veslanje me je naučilo garanja. Prav mi pridejo tudi stari dnevniki, v katere pokukam za kakšno smernico, ko pri Ilki nastopi utrujenost. Lažje mi je pripraviti nadaljnjo vadbo, ko vidim, kaj sem v podobnih situacijah čutila sama,« je razkrila, kako izkušnje nekdanje športnice povezuje z nalogami v ekipi Štuhčeve. S prvo damo slovenskega smučanja sedeta tudi v čoln. »Lani se je naučila tehniko, letos bomo vse skupaj še nadgradili,« je povedala.

Šešumova v ekipi Štuhčeve opravlja več vlog. V prvi vrsti je kineziolog, izvaja tudi manualno terapijo. »Če gledamo z vidika poškodb, smo mi tisti, ki prevzamemo pacienta, ko konča s fizioterapevtsko obravnavo. Treba ga je postaviti na raven višje, kot je bil pred poškodbo, da se ta ne ponovi in da lahko normalno funkcionira,« je opisala eno od kinezioloških poslanstev. Na osnovi podrobnega poznavanja preteklih poškodb svoje tekmovalke skrbi za njeno kondicijsko pripravo in zdravje med sezono (v pripravljalnem obdobju je za kondicijo odgovoren še Marko Borko, tedaj Anja sodeluje tudi s fizioterapevtko Darjo Kramberger). Koliko pa mariborsko junakinjo ovirajo poškodbe preteklosti? »Izogibam se besedi ovira, saj ne gre za oviranje, ampak prilagajanje stanju. S poznavanjem poškodbe in z mero domišljije lahko narediš drugačne vaje kot drugi, vendar enako dobro. Ilka ima svojo ekipo, program je pripravljen zanjo, zato tudi normalno funkcionira,« je odgovorila.

V naporni sezoni, v kateri je Štuhčeva nizala vrhunske rezultate, je bil zahteven predvsem zadnji del tekmovalnega koledarja, zaradi dolgih potovanj, menjavanj celin (v dveh tednih so bili na treh), časovnih pasov, zgoščenih treningov in preizkušenj. Šešumova pravi, da jo je Štuhčeva presenetila z obvladovanjem zahtevnih urnikov in stanovitnostjo. »Uspelo nam je obdržati ritem, dobro se počuti. Pika na i pa sta sproščenost in veselje do smučanja. Za sabo ima odlično sezono, vse se je sestavilo. V takem položaju se zaveda, da enostavno – zmore,« je opisovala sogovornica iz kraja Morje pri Framu, ki pri svoji »šefici« občuduje vztrajnost in marljivost.

Značajsko sta dekleti različni. Štuhčeva je bolj divja, Šešumova umirjena. Kako preklapljata med službenimi in prijateljskimi vlogami? »Največji izziv je postaviti mejo. Začetno sodelovanje hitro preide v prijateljski odnos. Ves čas pa se zavedamo, da gre za resno delo, vrhunski šport, v katerem ni prostora za napake. Vsi štirje hitro preklapljamo med vlogami, v prejšnji sezoni smo se še lovili, zdaj smo že navajeni,« je opisala, kako diha ekipa. Priznala je, da ji je bilo sprva nenavadno, ko je kdaj na treningu morala tudi povzdigniti glas: »Ampak to je služba.«

Čeprav se dobro razumeta, tudi vesta, kdaj se umakniti druga od druge. »Vsak od nas potrebuje čas zase. Ko opravim vse zadolžitve, se včasih odpravim po svoje, srečamo se spet na večerji. V nasprotnem primeru bi se hitro zasitili, kar se mi ne zdi zdravo,« je ocenila. Če je Štuhčeva kdaj jezna, se o tem pogovorita. Če je jezna Šešumova, se umakne, dokler si ne »prepiha« glave.

Naporno sezono imajo za sabo vsi člani ekipe. Šešumova si bo baterije po koncu zime polnila v družbi prijateljev in ob študijski literaturi. »Čakajo me obveznosti na fakulteti, rada bi končala magisterij. Tako kot športnik ne sme zaspati na svojih uspehih, enako velja za vsakega od nas,« je še razkrila, s kakšno miselnostjo bo sledila zasebnim zmagam, preden se bo s Štuhčevo podala v olimpijsko sezono.