Sanjsko zimo kronal v Planici

Po štirih letih se je veliki kristalni globus vrnil v Avstrijo, tokrat v naročju Stefana Krafta. 

Objavljeno
27. marec 2017 10.50
Planica 2017
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Ko je Stefan Kraft, učenec priznane avstrijske skakalne šole, dosegel svojo prvo zmago med svetovno elito, si je takrat v Oberstdorfu, 29. decembra 2014, odprl dveri k skupnemu slavju na novoletni turneji. Zdaj, dobri dve leti pozneje, pa ima že dva naslova svetovnega prvaka, od včeraj veliki kristalni globus, pred tem je na Norveškem zablestel še s svetovnim rekordom – 253,5 metra.

V naši severni soseščini po prepoznavnosti in priljubljenosti vodilno mesto v zimskih dneh ohranjajo junaki alpskih strmin. Na Poljskem, v deželi največjega Kraftovega tekmeca zadnjih dni Kamila Stocha, je seveda drugače: tam so skakalci, zlasti tisti najboljši, mali bogovi. A zdaj tudi marsikateri Avstrijec, zlasti na Solnograškem, kjer je doma vodilni skakalec predolimpijske zime, vzneseno spremlja sleherni Kraftov nastop. Na skakalnici in ob njej. Seveda je imela zaprisežena dežela športnih panog na snegu že veliko šampionov med svojimi orli, triindvajsetletnik zdaj nadaljuje izjemno poslanstvo Karla Schnabla, Tonija Innauerja, Armina Koglerja, Andreasa Goldbergerja, Thomasa Morgensterna, Gregorja Schlierenzauerja in številnih drugih.

Ni pa le uspešen na skakalnici, temveč je izjemno dostopen in prijazen – bodisi do novinarjev (o tem smo se dodobra prepričali med posebnim pogovorom za naš časnik) bodisi do privržencev. Teh je iz tedna v teden več, Avstrija ima junaka za naslovnice in prav imenitnega naslednika prej omenjenih vrhunskih tekmovalcev. Po letu 2013 in takrat Schlierenzauerjevem zmagoslavju pa se naša severna soseščina spet veseli kristalnega globusa – pozneje sta namreč dva odšla na Poljsko k Stochu in v Nemčijo s Severinom Freundom, lanski je po planiškem finalu ostal kar na sončni strani Alp pri takrat neprekosljivem Petru Prevcu.

»Peter nas je navadil na izjemno visoko raven skokov,« je tudi te dni v Planici poudaril junak predolimpijske skakalne sezone, se malce začudil, da je športnik lanskega leta na Slovenskem zdaj daleč od tistih šampionskih dni, a tudi sam je kot skakalec že dodobra spoznal nihanja tekmovalne pripravljenosti: »Včasih je že kar komično, kako dobro ti gre na treningu, nato pa ne veš, zakaj se ti zatakne na tekmi …«

Sezona 2016/17 bo za Avstrijca ostala zapisana kot sanjska. Dosegel je svetovni rekord v poletih, osvojil oba posamična naslova na prvenstvu v Lahtiju, včeraj pa še ponosno ob izteku planiške velikanke, h kateri se, kot prav poudari, vedno znova tako rad vrača, dvignil prestižni kristalni globus. Še posebej nasmejan pa je prišel v Zgornjesavsko dolino letos, saj se je takrat po uspešni norveški turneji približal svojemu prvemu skupnemu zmagoslavju doslej. V preteklosti je bil najvišje pred dvema letoma, za Freundom in Prevcem na 3.mestu. Resda mirnega spanca po prihodu v kranjskogorski hotel še ni bilo, saj ga je prav za slovo od Skandinavije na zadnji tekmi v Vikersundu veliki poljski tekmec Stoch opozoril, da se bo moral za prestižno lovoriko še zelo potruditi. A že za začetek je na slovenskem prizorišču potrdil ohranitev izjemne pripravljenosti, ki se mu posrečeno prepleta z zbranostjo in sproščenostjo.

Zanj ni niti pretiranega tveganja niti kakšnih eksperimentov. Preprosto izkorišča svojo kakovost in se prepusti mirnemu letenju. Kajpak se tudi njemu kdaj prikrade napaka, a kako močan in konstanten je v tej sezoni, potrjuje tudi podatek, da je bil na 26 posamičnih tekmah 21-krat med najboljšo peterico, le enkrat je bil nižje od 10. mesta, to takrat, ko ga je na novoletni turneji napadal zoprn virus in za kratek čas položil v posteljo. Pri 170 cm višine resda sodi med nižje v tekmovalni karavani, a z izjemno tehniko in očitno učinkovitim treningom prekaša konkurenco. Ohranja mirne živce, sleherni novi uspeh mu vlije samozavest. Zdaj že odšteva mesece do olimpijskih iger. Na tem tekmovanju še ni nastopil, kot dvakratni svetovni prvak in veliki zmagovalec pa bo v Pjongčangu seveda meril na vrh.