Še v tretje enak scenarij

Smučarski tek: V Drammnu najboljša Slovenka Katja Višnar, ki je prvič letos tekla v finalu. 

Objavljeno
07. marec 2018 22.49
Janez Porenta
Janez Porenta
Drammen – Glede na dosežke v olimpijski zimi, pa tudi na lanski preizkušnji v Drammnu, je bilo na klasičnem šprintu smučarskih tekačic na Norveškem v velikem finalu pričakovati Anamarijo Lampič. A ni prišla blizu, zato pa jo je v objemu najboljših zamenjala Katja Višnar z najboljšim dosežkom v sezoni. Šesta je bila na tem prizorišču že tretjič.

Medtem ko je glavnino svetovne elite po koncu olimpijskih nastopov poneslo v Lahti, pa je obolela Katja finsko postajo svetovnega pokala izpustila in se »doma«, na Norveškem, raje dobro pripravila za preizkušnjo, ki ji je v preteklosti dala že dosti razlogov za zadovoljstvo, a v isti sapi pustila tudi rahel grenak priokus. Izkušena Gorenjka je namreč minule zime postala prava kraljica kvalifikacij v Drammnu, saj je že trikrat vpisala drugo in dvakrat tretje mesto, odličnega izhodišča pa ni znala v celoti prenesti v izločilne boje, ko ni bila več sama v smučini.

In tudi včeraj je bilo podobno: vpisala je peti kvalifikacijski čas z le prgiščem stotink zamude za 3. mestom, nato pa v izločilnih bojih končala enako kot že dvakrat poprej na prizorišču prve zmage Petre Majdič v svetovnem pokalu: kot zadnja v finalu oziroma skupno šesta. Lani je ta položaj pripadel Lampičevi, Višnarjeva je bila mesto slabša. Včeraj nad razpletom ni bila razočarana – zakaj bi le bila, ko pa se je v zadnjem poskusu v »njeni« disciplini, šprintu v klasičnem koraku, sploh prvič v sezoni prebila v veliki finale. Tam pa jo je zmanjkalo.

Načrtno v ospredju

»Zaradi bolezni sem izpustila prvo poolimpijsko postajo, v Drammnu pa so se mi zadnje težave poznale predvsem v velikem finalu, ki ga prav zato nisem pričakovala. Tukajšnja tekma mi ustreza, kar sem že v preteklosti dokazovala z dobrimi rezultati. Na štartu sem bila optimistična, želela sem zgolj dobro odteči. Do finala je šlo odlično, v finalu, prvem po dolgem času, pa se žal ni izšlo. A sem po nekaj slabših nastopih končno lahko zadovoljna,« se je smejalo Višnarjevi, ki bo čez dva tedna dopolnila 34 let.

Včeraj je četrtfinalni in polfinalni nastop opravila po enakem scenariju: začela je zelo odločno, se postavila na čelo kolone, imela na spustu hitre smuči (hitrost blizu 36 km/h) in si zagotovila toliko prednosti pred zasledovalkami, da ni niti v ciljnem vzponu, na katerem ji je nekoliko pošla sapa, ogrozila napredovanja. V finalu je štartala s povsem zunanjega položaja, tekmice so jo že uvodoma zaprle in že po polovici 1,2 km dolge proge je zaostajala preveč, da bi lahko upala na stopničke. Zasedla je 6. mesto, kar je njen najboljši dosežek po lanski olimpijski generalki v Pjongčangu.

»Šla sem na vse ali nič, odločno, načrtno sem tekla v ospredju, saj se mi že tako dostikrat taktično ne izide. Kvalifikacijski čas je dokazal, da sem močna, vedela sem, da bodo imele tekmice težavo priti mimo, če že, pa šele proti koncu. V klasiki sem lahko konkurenčna, ni pa vedno vse odvisno le od mene, sploh zdaj, ko je moja prioriteta sin Ludvik in gresta kariera in trening velikokrat na drugo mesto,« je še pripomnila Višnarjeva. Zadnji šprint sezone, v prosti tehniki, bo na finalu v Falunu.