Tiskane izdaje
Zagreb – Za številne je to precejšnje presenečenje. Bržkone ni nikogar, ki bi pričakoval, da bo prav Janica Kostelić postala pomočnica hrvaškega ministra za izobraževanje, znanost in šport Predraga Šustarja. Kajpak za področje športa.
Bilo je zadnje dni februarja pred dvanajstimi leti. »Tega ne bom doživela nikoli več!« je olimpijska prvakinja Janica Kostelić sporočila svojim več kot 100.000 oboževalcem, zbranim na zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića in sosednjih ulicah. Na edinstven sprejem v zgodovini hrvaškega športa je »kraljico, carico in banico«, kakor so domiselni novinarji takrat poimenovali Kostelićevo, skozi navdušeno množico pripeljala kočija z dvema konjema. Ob cesti od letališča do središča mesta so se zbirali ljudje, mahali z zastavicami in kljub nizkim temperaturam čakali na svojo zvezdo. Na panojih so bili nalepljeni plakati s podobo dobitnice štirih kolajn iz Salt Lake Cityja. Življenje v Zagrebu in na Hrvaškem se je ustavilo, ljudstvo je bilo pred malimi zasloni, pouk v zagrebških šolah se je končal ob 10. uri. Ko je dvajsetletna Zagrebčanka, zavita v hrvaško trobojnico, prišla na trg, je na odru plesala in prepevala z bratom Ivico, kolegicama iz reprezentance, trenerji in športnimi funkcionarji. »Čakal sem na trenutek, ko bomo pristali in ko bodo kolajne v Zagrebu, torej na varnem. Za vedno bodo ostale tukaj pod Slemenom. Sem sodijo,« je dejal Janičin oče Ante.
Janica Kostelić je stopila na Olimp ženskega alpskega smučanja in na njem ostala. Nato se je umaknila, bolj ali manj tudi pred mediji. Tekmovalno kariero je končala s 24. leti kot štirikratna olimpijska zmagovalka in petkratna svetovna prvakinja. Poleg tega je zmagala še na 30 tekmah za svetovni pokal …
Zdaj, devet let po tem, ko je izpod Slemena sporočila, da je končala kariero alpske smučarke, je kot pravcata bomba odjeknila novica, da je Kostelićeva sprejela ponudbo hrvaškega ministra za izobraževanje, šolstvo in šport, da postane njegova pomočnica, katere osrednja naloga bo – šport. »Ponudbo sem sprejela, ker želim šport približati mladim,« je dejala Kostelićeva in dodala, da s tem želi vrniti hrvaškemu športu tisto, kar je šport naredil zanjo.
Da gre za svojevrstno presenečenje, so si na Hrvaškem enotni skoraj vsi. »Upam, da s tem politiki Janice niso potisnili v slepo črevo in je ne nameravajo izkoriščati za neke svoje cilje,« je medijem dejal nekdanji boksar Damir Škoro, tajnik hrvaškega Kluba olimpijcev. Kaj je gnalo Janico, da sprejme ponudbo, zagotovo nihče ne ve, je pa ob tem predsednik kluba hrvaških olimpijcev Zoran Primorac dejal, da motiv za njeno potezo zagotovo ni bil denar, pa tudi ne slava, ki ji zagotovo ne manjka. Da jo čaka precej težavno delo, je napovedal Janičin predhodnik na tem delovnem mestu Petar Skansi. Prvi mož hrvaškega nogometa Davor Šuker ji je izrazil vso podporo.
Janičina privolitev bo vse do nadaljnjega, vsaj dotlej, dokler sama ne bo stopila pred novinarje in pojasnila, zakaj se je odločila za vstop v politiko, ostala zavita v tančico skrivnosti. Do zdaj je namreč Kostelićeva odločno zavračala vse ponudbe, tudi tisto, da bi postala podpredsednica Hrvaškega olimpijskega odbora. Zdajšnja oblast, na čelu s HDZ, pa ji je očitno tudi pripravljena pogledati skozi prste njeno prebivališče v Monte Carlu, kjer je bila za časa tekmovalne kariere prijavljena kot hrvaška reprezentantka, pa tudi, da ima le srednjo šolo (kozmetično) in nič dni prakse delovanja v športnih organizacijah hrvaškega sistema.
Zakon o športu in strategija hrvaškega športa pa bosta osrednji nalogi, ki čakata »snežno kraljico« v funkciji hrvaške podministrice za šport. Pravzaprav bo to, kot meni kolega Dražen Brajdić, Janičin najtežji slalom, ki ga je kdajkoli morala voziti.
Šport za mlade
»Ta službo sem sprejela, ker želim tudi po končani športni karieri na drugačen način nekaj prispevati za hrvaški šport, še posebej pri športu in mladih. Tu ne bom na tekmovališču, na katerem bi se počutila kot doma, zato me gotovo čakajo številni izzivi. Upam, da bom s svojimi kolegi ukvarjanje šport približala vsem, najbolj pa mlajšim rodovom. To je pomemben cilj, ker je šport zelo koristen, zdrav za družbo v celoti. Številni so me v zadnjih letih spraševali, zakaj se ne vključim v športne dejavnosti in naprej prenesem svojih izkušenj. Upam, da bom imela v novi vlogi široko podporo ter da bom dobila priložnost, da športu in Hrvaški povrnem nekaj tega, kar sta storila zame,« je Janica Kostelić zapisala v pojasnilu, zakaj je sprejela položaj v politiki.
