Tiskane izdaje
Ljubljana - Premierna planiška tekaška prireditev je resda žela pohvale tuje elite, a po koncu so se slovenski tekači na smučeh začeli soočati s kruto realnostjo, zaradi katere je vprašljivo njihovo nadaljevanje sezone. Medtem ko so tekačice razmišljale o selitvi na naslednje prizorišče svetovnega pokala v Nove Mesto na Češkem, se je vodstvo znašlo pred zidom, saj za nadaljevanje zime nima več niti beliča.
Redki so resno vzeli besede predsednika zbora za tek Janeza Vodičarja in glavnega trenerja Marka Gracerja, ki sta jeseni napovedala, da bodo šli s polnim programom le do vrhunca v Planici, potem pa se odločili, kaj storiti z zadnjo tretjino sezone. Domači tekmi, s katero se je Slovenija v mednarodni koledar uvrstila po petih letih posta, so pač pripisali velik pomen, zato pred njo niso želeli tvegati z rezi v kadrovsko in finančno strukturo. V škripcih so se znašli po odločitvi tik pred začetkom zime, da se skupni sponzorski denar s skakalci odslej deli v razmerju 30:70 v korist orlov, zaradi česar je v tekaški blagajni zazevala ravno tolikšna luknja, da so ostali brez pokritja za zadnja dva meseca zime. Sprva so se nadejali, da bodo dobili še enega pokrovitelja, za katerega imajo prostor na tekmovalnih dresih, zadnjo priložnost pa so videli v Planici, a ker so organizatorji komaj pokrili celoten proračun, za reševanje tekaške problematike ni ostalo nič. Počakati bodo celo morali na končni obračun, da si bodo docela oddahnili, ali ni nemara nastal primanjkljaj, ki bi v tem primeru obremenil proračun za naslednjo zimo.
Vodičar še v nedeljo ni videl prav veliko izhodov, premleval je tri možne scenarije, a upal, da se bodo vsem naposled le izognili, kar bi bilo mogoče le, če bi v SZS dosegli soglasje o prerazporeditvi sredstev. Sinočnja zaprta seja, na kateri je bilo v ospredju trenutno finančno stanje posameznih panog, je tekačem sicer vlila nekaj upanja, a za zdaj niso sprejeli še nikakršnih sklepov. Ob najbolj črni različici bi morali sicer takoj prekiniti tekmovalni program za to sezono, kar pomeni, da ne bi odpotovali niti na tekmo svetovnega pokala v Lahtiju, ki bo prizorišče SP prihodnje leto. Zamisel, da bi posegli kar v proračun za naslednjo zimo, nikomur ni bila blizu, saj s tem v naslednjo sezono ne bi štartali le z minusom, marveč bi na kocko postavili celotno panogo, saj pri SZS prav nihče ne more zagotoviti, s kakšnimi zneski bodo sploh lahko razpolagali v zimi 2016/17. Pomisleki so šli tudi v smeri predčasne prekinitve pogodbe z nekaj trenerji mlajših kategorij, morda enim serviserjem članske zasedbe in serviserji za tekme celinskega pokala. A tudi s tem bi zarezali v vejo, na kateri sedi celotna panoga.
»Če bi prekinili nekaj pogodb trenerjev nižjih ravni, ki imajo odpovedni rok 14 dni, bi zagotovili nekaj denarja, a to bi bil hud udarec za mlajše kategorije, ki so prihodnost panoge. V tej zimi se seveda še kako pozna, da nimamo nobene tekmovalke med 30 najboljšimi in moramo vse stroške pokrivati sami,« je dejal Vodičar, slišati pa je tudi, da se s prihodnjo zimo iz sodelovanja umika dosedanji opremljevalec One Way. Pustošenju finančnega meča, ki zdaj visi nad slovenskim tekom na smučeh, bi se sicer izognili, če bi vendarle našli pokrovitelja za še prosto mesto na dresih, a četudi pogovori s potencialnimi kandidati potekajo, si v tem trenutku nihče ne drzne staviti na pozitiven izplen. Tudi tekačice po zaključku Planice še niso bile seznanjene z zaostrenimi razmerami, a Alenka Čebašek, ki se je to sezono najbolj redno uvrščala med dobitnice točk, je dala jasno vedeti, da bi z uresničitvijo najhujšega scenarija kaznovali zgolj športnike. »Upam, da se kaj takega ne bo zgodilo, saj smo celo leto trenirale, da bi nastopale,« se nadeja Blejka.
