V Ljubljani kmalu števci zasedenosti zunanjih vadbišč
Poligone načrtujejo in postavljajo večinoma lokalne skupnosti, pa tudi podjetja ali posamezniki
Odpri galerijo
Poligone za zunanji fitnes najdemo v številnih mestih, na turističnih točkah, ob športnih napravah in stadionih – tudi v vaseh.
FOTO Uroš Hočevar/Delo
Podatka, koliko poligonov za fitnese na prostem premoremo v Sloveniji, nismo našli, a tudi če bi ga, bi bil verjetno že zastarel, saj se njihovo število naglo veča. Takšna vadbišča imajo tako rekoč vsa večja slovenska mesta, turistični kraji, pa tudi na vaseh niso več neznanka. Investitorji so najpogosteje občine, ki promovirajo šport in rekreacijo. Pogledali smo v nekaj mest in ugotovili, da je v tem pogledu daleč najbolj dejavna mestna občina Ljubljana.
Ljubljana ima 26 lokacij zunanjih fitnesov, 31 otokov športa, dve lokaciji ulične vadbe, poleg tega pa še trim otoke in trim steze. Prvi otok športa so postavili leta 2005. Z naložbo občina spodbuja zdrav način življenja in vsem meščanom ponuja enake možnosti za brezplačno rekreacijo, je pojasnila Kaja Čurin z Javnega zavoda Šport Ljubljana, ki mu je občina naložila izvajanje tega programa in ki vzdržuje tudi vadbene naprave.
Te so vse delo domačih proizvajalcev, izbranih na javnih razpisih, sicer pa lahko naprave za fitnes postavljajo tudi posamezniki ali podjetja. Zavod pri postavitvi novih zmogljivosti upošteva zadnje trende, ki veljajo za tovrstno vadbo v svetu, Slovenija pa po besedah Čurinove sodi med primere dobre prakse.
Ljubljanski uporabniki fitnesa na prostem so zadovoljni, sami predlagajo nove lokacije. Natančnih podatkov o zasedenosti naprav zavod nima, pripravlja pa poseben števec, ki ga namerava namestiti na otoke športa. Po besedah Čurinove je v izdelavi tudi QR-koda, ki bo uporabnike prek aplikacije poučila o posameznih vajah. In kako je z varnostjo? Uporaba naprav je na lastno odgovornost, naprave so narejene v skladu s standardi in oblikovane v sodelovanju s fakulteto za šport in biotehnično fakulteto. Do zdaj še niso prejeli nobene prijave poškodbe.
V kranjski občini imajo tri tovrstne poligone. Fitnes v Športnem centru Kranj privablja najširšo populacijo, največ pa ga obiskujejo nekoliko starejši, podobno velja za tistega, ki je postavljen v stanovanjskem naselju na Planini. Tretji je ob protokolarnem objektu Brdo, kjer prevladujejo bolj zagrizeni utrjevalci mišic. Četrti bo zrasel v novem Bleiweisovem parku (med avtobusno postajo in bolnico) v vadbenem kozolcu.
Tudi Maribor ima za zdaj tri tovrstne poligone, dva v zasebni lasti in enega v lasti mestne občine. Ta stoji v športnem parku Tabor, naložba vanj je po podatkih občine znašala okoli 11.000 evrov. Je dobro obiskan, uporabniki so nad njim navdušeni. Kljub idejam in željam po širitvi zmogljivosti pa trenutno v prostorskih in finančnih načrtih občine za to ni prostora.
Koprska občina je uredila fitnesa na prostem na Bonifiki in v novem Centru športov na mivki. Prvi je pred desetletjem stal blizu 36 tisočakov, drugi pa predlani skoraj devet tisoč evrov. Dodatne naprave za fitnes na Bonifiki, prilagojene starejšim, je postavila Univerza na Primorskem. Nekaj naprav za vadbo na prostem je še na drugih javnih površinah in ob osnovnih šolah in vrtcih. Športno-rekreacijske površine bodo širili tudi v prihodnje. Zdravo in aktivno življenje Koprčanov bodo spodbujali z novimi površinami za rekreacijo na revitaliziranem območju med ustjem Badaševice in Žusterno, zgradili bodo urbani športni park ter kolesarske poti in pešpoti.
Poleg naštetih najdemo poligon za zunanji fitnes v številnih drugih slovenskih mestih, na turističnih točkah, ob športnih napravah in stadionih – tudi v vaseh.
Ljubljana ima 26 lokacij zunanjih fitnesov, 31 otokov športa, dve lokaciji ulične vadbe, poleg tega pa še trim otoke in trim steze. Prvi otok športa so postavili leta 2005. Z naložbo občina spodbuja zdrav način življenja in vsem meščanom ponuja enake možnosti za brezplačno rekreacijo, je pojasnila Kaja Čurin z Javnega zavoda Šport Ljubljana, ki mu je občina naložila izvajanje tega programa in ki vzdržuje tudi vadbene naprave.
Ljubljana ima 26 lokacij zunanjih fitnesov, 31 otokov športa, dve lokaciji ulične vadbe, poleg tega pa še trim otoke in trim steze.
Učenje vaj prek aplikacij
Te so vse delo domačih proizvajalcev, izbranih na javnih razpisih, sicer pa lahko naprave za fitnes postavljajo tudi posamezniki ali podjetja. Zavod pri postavitvi novih zmogljivosti upošteva zadnje trende, ki veljajo za tovrstno vadbo v svetu, Slovenija pa po besedah Čurinove sodi med primere dobre prakse.
Ljubljanski uporabniki fitnesa na prostem so zadovoljni, sami predlagajo nove lokacije. Natančnih podatkov o zasedenosti naprav zavod nima, pripravlja pa poseben števec, ki ga namerava namestiti na otoke športa. Po besedah Čurinove je v izdelavi tudi QR-koda, ki bo uporabnike prek aplikacije poučila o posameznih vajah. In kako je z varnostjo? Uporaba naprav je na lastno odgovornost, naprave so narejene v skladu s standardi in oblikovane v sodelovanju s fakulteto za šport in biotehnično fakulteto. Do zdaj še niso prejeli nobene prijave poškodbe.
Število poligonov za fitnes na prostem naglo raste.
Uporabniki so nad vadbišči povsod navdušeni, poškodb ni.
Občine, ki promovirajo rekreacijo, načrtujejo nove investicije v poligone.
Zametki v številnih mestih
Število poligonov za fitnes na prostem naglo raste.
Uporabniki so nad vadbišči povsod navdušeni, poškodb ni.
Občine, ki promovirajo rekreacijo, načrtujejo nove investicije v poligone.
V kranjski občini imajo tri tovrstne poligone. Fitnes v Športnem centru Kranj privablja najširšo populacijo, največ pa ga obiskujejo nekoliko starejši, podobno velja za tistega, ki je postavljen v stanovanjskem naselju na Planini. Tretji je ob protokolarnem objektu Brdo, kjer prevladujejo bolj zagrizeni utrjevalci mišic. Četrti bo zrasel v novem Bleiweisovem parku (med avtobusno postajo in bolnico) v vadbenem kozolcu.
Tudi Maribor ima za zdaj tri tovrstne poligone, dva v zasebni lasti in enega v lasti mestne občine. Ta stoji v športnem parku Tabor, naložba vanj je po podatkih občine znašala okoli 11.000 evrov. Je dobro obiskan, uporabniki so nad njim navdušeni. Kljub idejam in željam po širitvi zmogljivosti pa trenutno v prostorskih in finančnih načrtih občine za to ni prostora.
Medijska hiša Delo je DPC (Delov poslovni center) obogatila s športno-poslovno kampanjo Šport kot posel, ki jo bomo 12. maja 2020 v hotelu Radisson Blu Plaza zaključili s konferenco, na katero smo povabili vodilne menedžerje, ki nam bodo predstavili svoje uspešne športne projekte.
Prvih 30 prijavljenih bo lahko vstopnico kupilo po ugodnejši ceni.
Program in prijave.
Prvih 30 prijavljenih bo lahko vstopnico kupilo po ugodnejši ceni.
Program in prijave.
Koprska občina je uredila fitnesa na prostem na Bonifiki in v novem Centru športov na mivki. Prvi je pred desetletjem stal blizu 36 tisočakov, drugi pa predlani skoraj devet tisoč evrov. Dodatne naprave za fitnes na Bonifiki, prilagojene starejšim, je postavila Univerza na Primorskem. Nekaj naprav za vadbo na prostem je še na drugih javnih površinah in ob osnovnih šolah in vrtcih. Športno-rekreacijske površine bodo širili tudi v prihodnje. Zdravo in aktivno življenje Koprčanov bodo spodbujali z novimi površinami za rekreacijo na revitaliziranem območju med ustjem Badaševice in Žusterno, zgradili bodo urbani športni park ter kolesarske poti in pešpoti.
Preberite še:
Blagovne znamke podpirajo uspešne zgodbe
V sodobni družbi je šport gospodarski multiplikator
Blagovne znamke podpirajo uspešne zgodbe
V sodobni družbi je šport gospodarski multiplikator
Poleg naštetih najdemo poligon za zunanji fitnes v številnih drugih slovenskih mestih, na turističnih točkah, ob športnih napravah in stadionih – tudi v vaseh.
