Tiskane izdaje
Deutsche Bank po lanskih pretresih spet buri trge. Po nedeljski napovedi glavnega izvršnega direktorja Johna Cryana, da se pripravlja kar 8-milijardna dokapitalizacija, je tečaj delnic največje nemške banke na frankfurtski borzi včeraj zdrsnil za dobrih šest odstotkov.
Poznavalci so mnenja, da je tokrat kapitalske trge presenetil predvsem visok znesek dokapitalizacije, opozarjajo pa tudi na kratek zgodovinski spomin investitorjev: »Po lanski paniki in poravnavi z nadzornimi organi v ZDA so vlagatelji hitro pozabili, da je bila največja nemška banka še pred nekaj meseci tik pred zlomom. In da so bili njeni kapitalski količniki nato izboljšani predvsem na račun zmanjšanja tveganju prilagojene bančne bilance. Večina analitikov je tako vseeno pričakovala dokapitalizacijo, kljub vsemu pa so pričakovali, da bo njen obseg manjši od objavljenega, saj je tudi Evropska centralna banka konec decembra znižala zahtevano kapitalsko ustreznost Deutsche Bank. Negativna reakcija je tako predvsem posledica presenetljivo visokega zneska in drugih okoliščin dokapitalizacije. Nove delnice naj bi bile izdane po 11,64 evrov, število izdanih delnic pa naj bi se povečalo za skoraj polovico « je za Delo povedal Matej Šimnic iz Alte Invest.
Po skorajšnji izdaji 688 milijonov novih delnic banke, predvidoma v drugi polovici marca, bodo tako v prihodnje še bolj razvodeneli dividendni zaslužki obstoječih delničarjev. Lastnike že tako lahko boli glava zaradi lanske čiste izgube Deutsche Bank v višini 1,4 milijarde evrov, da njene predlanske rekordne izgube v višini skoraj sedem milijard evrov niti posebej ne omenjamo.
Po drugi strani so investitorji od leta 2008 za dokapitalizacije banke namenili vsaj 24 milijard evrov, od zadnje, v višini 8,5 milijarde evrov, so minila tri leta. Poslovni izid banke zadnja leta vse bolj najedajo poslovanje v razmerah nizkih obrestnih mer in visoki stroški sodnih sporov, kazni in poravnav: od leta 2012 do konca 2016 se jih je nabralo za skoraj 15 milijard evrov, k temu je treba prišteti še sedem milijard dolarjev iz naslova preteklih spornih ameriških poslov.
Dodaten kapitalski udarec za bančno velikanko iz Frankfurta je bila tudi njena neuspešna odprodaja Postbank; slabo povpraševanje po bankah je sicer lahko signal tudi za Slovenijo, ki se letos podaja v prodajo največje sistemske banke NLB – pri kateri nam po pogodbi za slabe tri milijone evrov svetuje prav Deutsche Bank...
Infografika: Delo
»Deutsche Bank ne hodi več po robu«
Bo v zdajšnjih razmerah dokapitalizacija uspešna, bo vodstvo Deutsche Bank prepričalo investitorje? »Deutsche Bank z vidika kapitalske ustreznosti ne hodi več po robu, tako da bo dodaten kapital namenjen predvsem krepitvi in razvoju banke. Kljub dvomom, da bo banka na kratek rok uspela izboljšati donosnost na kapital, mislim, da bo dokapitalizacija uspešna. Nevarnosti prihodnjih večjih [sodnih] poravnav se je zmanjšala, nova strategija pa vseeno daje upanje na obrat. Poleg tega se bodo predvsem večji vlagatelji najverjetneje skušali izogniti razvodenitvi kapitala in se odločili za sodelovanje,« je v uspeh napovedane kapitalske injekcije prepričan Šimnic.
Tečaj Deutsche Bank je zdaj za skoraj 30 odstotkov nižji kot ob prihodu zdajšnjega prvega moža Johna Cryana pred dvema letoma. Cryan je še nedolgo nazaj trdil, da dokapitalizacija ni potrebna. Pomenljivo je tudi, da so lastniki ob dokapitalizaciji imenovali dva njegova nova namestnika, kar je okrepilo govorice o možnem Cryanovem odhodu. Matej Šimnic meni drugače: »Večina težav nemške banke izvira iz predhodnega obdobja, John Cryan pa razen reševanja kriznih situacij praktično še ni imel časa za resno preoblikovanje banke. Prav dokapitalizacija in spremenjena vodstvena struktura bi lahko pripomogli k temu, da se poslovni model Deutsche Bank spremeni in da banka začne dosegati boljšo donosnost na kapital.«
Cryanovo ekipo na čelu svetovne skupine s skoraj 100 tisoč zaposlenimi zdaj čaka naporno prestrukturiranje, vključno z napovedanim odpuščanjem 9000 zaposlenih. Kako realen je pozitivni preobrat?
»Glede na napovedi, naj bi se banka pomaknila predvsem v smer stabilne dolgoročne rasti in razvoj osnovnega bančništva z integracije Postbank, za katero je pretekla strategija predvidevala odprodajo. Težko je reči, kako bo nova strategija v realnosti delovala in kakšni bodo prihodnji dodatni ukrepi, je pa dejstvo da Deutsche Bank v določeni meri izstopa iz zelo dobičkonosnih segmentov, katerih učinek bo zelo težko nadomestiti,« še pravi Šimnic.
Na vprašanje, ali bi lahko težave Deutsche Bank sistemsko potisnile navzdol tečaje drugih evropskih bančnih delnic, pa odgovarja, da »trenutne novice v povezavi z Deutsche bank sicer vplivajo na bančni sektor, a za razliko od lanskega dogajanja tokrat ne gre za sistemska tveganja.«
