Tiskane izdaje
Finančni ministri so na zasedanju v Luxembourgu spet imeli na mizi odobritev naslednjega obroka pomoči iz tretjega rešilnega programa, vrednega do 86 milijard evrov, ki je bil julija lani sprejet po veliki dolžniškimi drami. Njegovo uresničevanje je podobno kot ves čas od prvega poskusa reševanja Grčije spomladi 2010. V Grčiji v zadnjem trenutku sprejemajo ukrepe, s katerimi na koncu izpolnijo pričakovanja upnic, da te nakažejo naslednji obrok pomoči. Ukrepi so na koncu izvedeni le napol ter bolj ali manj nimajo želenega učinka.
Glavna težava še vedno vloga IMF
Ob prvem pregledu narejenih reform je bilo Grčiji namenjenih 10,3 milijarde. Že junija je bilo izplačanih 7,5 milijarde. Za preostanek izplačila je bilo zahtevanih 15 ukrepov, tudi v energetiki, privatizaciji in upravljanju bank. Po mnenju evropskega komisarja za gospodarstvo Pierra Moscovicija in ministrov so zahteve izpolnjene. Kljub temu so bili pri nakazilu pazljivi. Odobrili so zgolj nakazilo 1,1 milijarde evrov za servisiranje dolga. Izplačilo 1,7 milijarde bo na vrsti, ko bodo potrjeni podatki o vračilih dolga države podjetjem in posameznikom.
V dramatičnih časih za EU, ki se spopada z različnimi krizami, kakršnekoli drame z Grčijo niso želene in verjetne. Finančni ministri raje hvalijo grška prizadevanja in ukrepe. Glavna težava je še vedno prihodnja vloga IMF v rešilnem programu. To je nerešeno vprašanje že od njegovega sprejetja. V washingtonski instituciji so prepričani, da z zahtevanimi reformami in varčevalnimi ukrepi nikakor ne more biti dosežen cilj, po katerem bi Grčija od leta 2018 morala ustvariti primarni proračunski presežek (v njem se ne upoštevajo stroški dolga) v višini 3,5 odstotka BDP.
V IMF so izračunali, da bo presežek zgolj 1,5 odstotka BDP. Grčija se je sicer zavezala, da bodo samodejno uveljavljeni varčevalni ukrepi, če bo kazalo, da cilj ne bo izpolnjen, a v IMF si želijo trdnejšega jamstva. Opozarjajo, da tako nezadostne reforme, predvsem razbohotenega pokojninskega sistema, kot oklevanje upnic pri dolžniških razbremenitvah onemogočajo vzpostavljanje stabilnosti grškega dolga. Stabilnost je pogoj, da IMF sploh sodeluje v rešilnih programih, saj obstaja nevarnost, da ne bo dobil vrnjenih svojih posojil.
Prve olajšave leta 2018
Za nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja je pri reševanju Grčije nujno sodelovanje IMF, ki je strožji in bolj neodvisen kot, denimo, politično vodena evropska komisija. Njegovo udeležbo je obljubil nemškim parlamentarcem med potrjevanjem tretjega rešilnega programa. Glede zahtev po zmanjšanju dolžniškega bremena v skupini z evrom opozarjajo, da so maja sprejeli načrt ukrepanja kratko-, srednje- in dolgoročno. Prve olajšave, denimo s podaljšanjem roka plačila, so predvidene leta 2018 (po nemških volitvah).
Če ne bo zapletov, bi se že konec leta lahko začel postopek dolžniškega razbremenjevanja. A v IMF so kritizirali Schäublejev »ultimat«, po katerem naj bi do konca leta vstopili v program reševanja Grčiji. Pojasnili so, da še niso sprejeli nobene odločitve. V evrski skupini sicer zavračajo klasičen odpis dolgov in opozarjajo, da v Grčiji sploh nimajo težav z dolgovi do evrskih upnic, saj je začetek odplačevanje skoraj celotnega dolga in obresti odložen na prihodnje desetletje.
