Tiskane izdaje
Delež javnega dolga v BDP se je medletno znižal v 23 članicah Unije, vključno s Slovenijo, kažejo zadnji podatki Eurostata. Konjunktura v Evropi ugodno vpliva na enega ključnih kazalnikov, a javni dolg ostaja previsok, kar ni dobra prtljaga pred morebitno novo krizo.
Delež javnega dolga v BDP je enostaven ulomek, sestavljen iz števca (javni dolg) in imenovalca (bruto domači proizvod), glavni vzrok za izboljšanje tega kazalnika pa je v zadnjem letu seveda nadpovprečno visoka gospodarska rast v večini držav Unije.
Sam javni dolg v števcu se je namreč v evrskem območju medletno celo povečal, s sicer težko predstavljivih 9620 na 9742 milijard evrov, v celotni Uniji pa z 12 366 na 12 507 milijard evrov. A merjeno v odstotkih (konjunkturno zvišanega) BDP se je znižal, in sicer v evrskem območju z 89,7 na 88,1 odstotka, v Unijo pa z 82,9 na 82,5 odstotka, kažejo zadnji podatki Eurostata.
Le sedmerica ne krši maastrichtskega merila
Omenjeni ugodni trendi seveda ostajajo v senci širših, manj spodbudnih dejstev. Najprej, ta čas le sedem od 19 članic evrskega območja izpolnjuje ključno maastrichtsko merilo, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Države z najbolj trdnimi javnimi financami so Estonija (z daleč najnižjim javnim dolgom, ki znaša le 8,9 odstotka BDP), Litva, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Slovaška.
Na drugi strani Nemčija in Francija, politično in gospodarsko najpomembnejši evrski državi, pač kršita to pravilo, ki sta ga sami ustoličili in naložili drugim. V Nemčiji delež javnega dolga presega 65, v Franciji pa skoraj dosega 100 odstotkov BDP. S to zahtevno, neusklajeno javnofinančno popotnico bosta Angela Merkel in Francois Macron spomladi – ob predpostavki, da se bo nemška koalicija končno sestavila – krenila v dolgo načrtovano reformo evrskega območja.
Grčija ostaja daleč najbolj zadolžena članica evrskega območja in Unije, z javnim dolgom, ki presega 313 milijard evrov, oziroma 177 odstotkov BDP. Grčija ima zaradi finančne krize tudi daleč največji delež dolga v izdanih posojilih, vse druge države, so se namreč lahko bistveno bolj zadolževale v tržnih finančnih inštrumentih, torej obveznicah. Sosednja Italija z težko obvladljivim javnim dolgom v višini 134 odstotkov BDP, počasno gospodarsko rastjo, političnim tveganjem pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami in nerazrešeno sanacijo nekaterih bank ostaja med dolžniško najbolj obremenjenimi evrskimi članicami.
Med državami, kjer javni dolg presega celoletni BDP, so še tradicionalne grešnice Belgija (107 odstotkov), Portugalska (130 odstotkov) in Ciper (103 odstotke BDP), ki ga je pretresla finančna kriza pred petimi leti, visoko zadolžena, s skoraj 100-odstotnim deležem dolga v BDP, ostaja tudi Španija, z vgrajeno politično nestabilnostjo v Kataloniji.
Slovenija na preizkušnji
S tako visokim javnim dolgom je Evropa bistveno slabše pripravljena na novo krizo kot pred desetletjem. To velja tudi za Slovenijo, kjer se je delež javnega dolga precej zvišal s predkriznih 22 odstotkov BDP. Lani jeseni se je medletno sicer znižal z 81,7 na še vedno previsokih 78,4 odstotka BDP, a je hkrati nominalno porasel za dobrih 600 milijonov, na 33 miljard 285 milijonov evrov.
Vsak prebivalec naše države ima na grbi za dobrih 16 100 evrov javnega dolga – ki mu letno pripade plačilo obresti v višini milijarde evrov. Država lahko to breme zniža predvsem s proračunskim presežkom, ki je načrtovan za letos, a krepko ogrožen zaradi milijardnih stavkovnih zahtev.
Tudi v tej luči je za Slovenijo ključno, da stavkajoči sindikati in vlada najdejo rešitev, ki ne bo spet porušila stabilnosti javnih financ.
