Tiskane izdaje
Zagreb - Rusi v teh razmerah niso pripravljeni še naprej financirati propadlega koncerna Agrokor. To je bilo jasno že pred sestankom drugega moža ruske državne banke Sberbank Maksima Poletajeva s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem, ki je potekal v začetku tedna.
Poletajevov nadrejeni German Gref je dal že pred srečanjem jasno vedeti, kakšno je njihovo stališče: »Če ste prevzeli vodenje družbe, prevzemite še odgovornost za njen dolg. Dajte državna jamstva.« Poletajev je nastopil malce bolj umirjeno in diplomatsko izjavil, da je nadaljevanje kreditiranja »odvisno od ravni sodelovanja«, Grefovo oceno vladnega pooblaščenca za Agrokor Anteja Ramljaka, češ da je »nekompetenten človek«, pa ublažil s »potrebo po boljšem menedžmentu, zlasti na področju prodaje«.
Kaj pravzaprav hočejo Rusi, ki jim Agrokor dolguje 1,1 milijarde evrov? Za začetek zahtevajo, da dobi njihovo zadnje posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev prioritetni oziroma »seniorski status«, čeprav je bilo dodeljeno pred izglasovanjem lexa Agrokor, s katerim so zamrznili izplačevanje posojil, odobrenih pred 10. aprilom lani. To vedo tudi Rusi, a svoje terjatve upravičujejo s tem, da Agrokor brez tega posojila ne bi dočakal sprejetja »odrešilnega« zakona.
Neenakopravno obravnavanje upnikov
Hkrati Rusi, pa tudi določeni upniki z Zahoda, zahtevajo tako imenovani roll up, kar pomeni, da bi za vsak evro novega posojila zagotovili prioritetno plačilo tudi za vsak evro starega posojila. Poleg tega, da je roll up pravno vprašljiv, je tudi zelo krivičen, saj je v prid tistim upnikom, ki imajo denar, medtem ko bi tisti, ki ga nimajo, delno zato, ker jim ga dolguje Agrokor, ostali brez vsega. Roll up odpira tudi možnost tožbe proti državi, in to zaradi neenakopravnega obravnavanja upnikov. Če bi upoštevala zahteve upnikov, bi morala vlada spremeniti zakon, je pa vprašanje, ali ima potrebno parlamentarno večino za ta korak. Naj spomnimo, da je Plenković prav zaradi Agrokorja razpustil koalicijo in na hitro zamenjal štiri ministre, člane stranke Most, zdaj pa neuspešno išče potrebnih 76 rok v saboru. Če mu jih ne bo uspelo zbrati, bodo parlamentarne volitve. Tretje v zadnjih dveh letih.
Plenkovićev problem niso samo upniki, pri katerih gre za skupno vsoto 250 milijonov evrov, brez katerih bi Agrokor težko nadaljeval poslovanje. Popolnoma nepotrebno, in to predvsem zato, da bi ohranila socialni mir, se je vlada brez jasnih meril lotila izplačevanja dobaviteljem na podlagi prej nastalih obveznosti. Vendar vse obveznosti niso nastale z dobavo blaga in storitev, temveč tudi zaradi tako imenovanih finančnih menic.
Hrvaške banke so že zdavnaj ocenile Agrokor za tvegano podjetje, zato se v družbi niso obrnili le na Ruse, temveč tudi na dobavitelje, ki naj bi najemali posojila za Agrokor, v zameno pa dobivali menice, ki so jih lahko unovčili pri družbi za kratkoročno financiranje. S tem so zagotovili nadaljnjo dobavo blaga v Konzumove trgovine, hkrati pa še nekaj zaslužili z velikansko razliko v obrestih. Nekateri so nenadoma ugotovili, da je ta finančni inženiring v bistvu donosnejši od praženja kave. Ker je medtem Agrokor dejansko bankrotiral, so družbe za kratkoročno financiranje posegle po regresnem pravu in zdaj zahtevajo plačilo od dobaviteljev. Ti so najprej zagrozili z ustavitvijo dobave blaga, na koncu pa so, soočeni z dejstvom, da to blago nikogar drugega ne zanima, nadaljevali dobavo. Ker so to zneski, višji od 100 milijonov evrov, ni izključeno, da bodo nekateri dobavitelji šli v stečaj še pred Agrokorjem.
Kupci odhajajo
Stečaj je z vsakim dnem bližje. Prodaja v Konzumovih trgovinah se je v prvem mesecu zmanjšala za 20 odstotkov. Kupci odhajajo, izgubljeno zaupanje pa si je težko znova pridobiti. Vse bolj se kažejo zapleteni odnosi v koncernu. Ugotovili so, da je Ledo, čigar vrednost ocenjujejo na 150 milijonov evrov, obremenjen z jamstvi, ki znašajo kar 2,5 milijarde evrov. V takšnem stanju Leda seveda ne morejo prodati, zato zdaj čedalje glasneje razmišljajo o prodaji Mercatorja, edinega, ki mu je uspelo ostati zunaj te mreže jamstev, posojil, obveznic in kdo ve česa še.
Po prvih ocenah znaša dolg Agrokorja brez Mercatorja nekaj manj kot 6 milijard evrov, kar močno presega vrednost premoženja, še zlasti, če vemo, da je ta napihnjena zaradi nerealno visoke vrednosti posameznih znamk.
Ruse, pa ne samo njih, skrbi tudi dejstvo, da ni jasne vizije in načrta prestrukturiranja. Zdi se, da si vlada na vse načine prizadeva ohraniti sedanji model poslovanja, ki pa je dejansko pripeljal do zloma. Nujni boleči ukrepi, kot so prestrukturiranje oziroma odpustitev presežka zaposlenih, ugašanje nedobičkonosnih družb in v najboljšem primeru polovični odpis dolgov, bi sprožili plaz nezadovoljstva, zaradi česar bi lahko Plenković izgubil oblast, in to ne le v državi, temveč tudi v lastni stranki.
Nadaljevanje agonije?
Zato ni izključeno, da bo vlada, čeprav se zdaj tega na vse načine otepa, na koncu privolila v to, da ponudi državna jamstva ali vsaj zagotovi posojilo državne banke za obnovo in razvoj, da bi na vrhuncu turistične sezone napolnila police in ohranila poslovanje. Tudi roll up je nekakšno državno jamstvo. Če bodo Rusi dali 100 milijonov evrov, bo tudi tistih spornih 100 milijonov dobilo »seniorski status«, če bodo dali celo 1,1 milijarde evrov, pa bo dobil prioriteto njihov celotni dolg. To je slišati izvrstno, toda sumničavi Rusi bi raje državno jamstvo ob »bratski pomoči« pri prestrukturiranju, ki je po ruski miselnosti »ni mogoče zavrniti«. Zato je kljub Ramljakovim zagotovilom, da mu ponujajo več denarja, kot ga potrebujejo, ta dogovor še vedno daleč od uresničitve. Še zlasti, če vemo, da domače banke skladno z odločitvijo Hrvaške narodne banke pri tem ne morejo sodelovati. Zato bi bilo boljše namesto o rešitvi govoriti o nadaljevanju agonije.
Če se bo vse to izjalovilo, česar nihče, ki velja za kolikor toliko resnega človeka, ne izključuje, bi lahko ogorčeni javnosti še vedno priredili proces proti glavnemu krivcu - lastniku Ivici Todoriću. Za zdaj je vlada, ki očitno noče ničesar prepustiti naključju, za preiskavo primera Agrokor odobrila 700.000 evrov dodatnega denarja. Po trditvah dobro seznanjenih virov to ni slaba naložba.
