Tiskane izdaje
Tokio − Voditelji držav skupine sedmih najrazvitejših držav G7 so po dvodnevnem vrhu na Japonskem v sklepni izjavi svetovno gospodarsko rast izpostavili kot svojo »nujno prioriteto«, piše Slovenska tiskovna agencija.
Predsedniki držav in vlad sedmih najbolj razvitih industrijskih držav − Francije, Italije, Japonske, Kanade, Nemčije, Velike Britanije in ZDA −, ki so se zbrali v obalnem kraju Ise Šima, so v sklepni izjavi ocenili, da ostaja globalna gospodarska rast zmerna in pod zmožnostmi, medtem ko tveganje slabe rasti ostaja, piše STA. Ponovili so svojo zavezanost, da bodo »uporabili vsa orodja gospodarske politike − monetarne, fiskalne in strukturne − tako posamično kot skupaj, da bi okrepili globalno povpraševanje in naslovili omejitve oskrbe, nadaljevali pa prizadevanja za vzdržen dolg«.
Morebiten izstop Velike Britanije iz Evropske unije po referendumu 23. junija so voditelji označili za veliko grožnjo svetovni gospodarski rasti. Izstop bi obrnil trend porasta svetovne trgovine, investicij in novih delovnih mest, so opozorili po navedbah STA.
G7: Begunska kriza je globalni izziv
Voditelji skupine G7 so v sklepni izjavi podarili tudi, da je begunska kriza, ki je zajela Evropo, problem, s katerim se mora ukvarjati ves svet. Obljubili so, da bodo povečali pomoč za reševanje najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni, piše STA.
Kot so zapisali voditelji, je zanje največja prioriteta humano in učinkovito upravljanje tega izziva, pri čemer je treba upoštevati tako humanitarne posledice kot glavne vzroke za množično preseljevanje, poročajo tuje tiskovne agencije. Poudarili so, da je končanje državljanske vojne v Siriji ključno za zaustavitev toka obupanih ljudi, ki bežijo čez mejo. »G7 znova poudarja, da bo samo vzdržna politična rešitev v državah izvora, kot je Sirija, prinesla trajne rešitve za problem prisilnega preseljevanja,« po navedbah STA piše v izjavi.
Zavezali so se, da bodo povečali globalno pomoč za zadovoljitev nujnih in dolgoročnih potreb beguncev kot tudi njihovih gostiteljev. Pri tem so pozvali mednarodne finančne institucije, naj povečajo svojo pomoč, Svetovni banki pa naložili, naj razvije mehanizme za države, ki gostijo begunce. Pohvalili so napore Evropske investicijske banke.
Skupina najbogatejših držav ni razkrila, koliko dodatnih sredstev bodo namenili za begunsko krizo, so se pa odločili, da bodo letos posebno pozornost posvetili Iraku. Tej državi, iz katere proti Evropi bežijo množice ljudi, bodo zagotovili 3,6 milijarde evrov za boj proti terorizmu, odpravljanje vzrokov migracij in gospodarske reforme, piše STA.
Voditelji G7 so na vrhu v obmorskem kraju Ise Šima razpravljali tudi o konfliktu na vzhodu Ukrajine, kjer Rusija po njihovem mnenju podpira proruske separatiste. Odločno so vztrajali pri sankcijah proti Rusiji, njihova ukinitev pa je »jasno povezana« s polnim izvajanjem mirovnih sporazumov iz Minska, piše STA.
Dotaknili so se tudi naraščajočih pomorskih napetosti v Aziji. Izrazili so zaskrbljenost zaradi razmer v Vzhodnem kitajskem in Južnem kitajskem morju ter poudarili, da je treba vse spore reševati na miren način in skladno z mednarodnim pravom.
Voditelji G7 so se po vrhu sestali s kolegi iz Bangladeša, Indonezije, Laosa, Papue Nove Gvineje, Šrilanke in Vietnama ter tudi s čadskim predsednikom Idrissom Debyjem, čigar država trenutno predseduje Afriški uniji, še piše STA.
