Vse službe sveta pod eno streho

Linkedin: Omrežiti tri milijarde delovnih mest in vsa podjetja.
Objavljeno
30. november 2015 16.45
Brane Maselj
Brane Maselj

Ni toliko pomembno, da se vsako sekundo vpišeta dva nova člana, čeprav je res, da gre za najhitreje rastoče družbeno omrežje na svetu, ampak predvsem to, da je vsak ustvarjen stik vsaj šestkrat bolj učinkovit kot na Facebooku. Govorimo seveda o poslovni učinkovitosti in govorimo o Linkedinu.

Njegovi potenciali so, kaže, neizčrp­ni in njegov megalomanski načrt, da pod svoj dežnik postavi celoten svetovni trg delovne sile, ocenjen na tri milijarde delavcev, pravzaprav zastrašujoč. Trenutna podoba njegove učinkovitosti (grafikon) kaže, da med omrežji kar štiri petine vseh poslovnih povezav vznikne na Linkedinu, medtem ko se za drobtine preostale petine borijo med seboj Twitter, Facebook in Google+.

Ničesar podobnega, kot je Linkedin, ni, da bi pomagalo podjetniku, če želi prodreti na tuje trge. V tem gigantskem omrežju, ki šteje že 400 milijonov članov, so vsi potencialni kupci in prodajalci, treba je le priteg­niti njihovo pozornost, razlaga Tamas Banki, Madžar, ki se je specializiral za svetovanje na Linkedinu. Sam je nanj »vstopil« leta 2007, štiri leta pozneje je postal poklicni trener za nastopanje na njem. Svojo dejavnost DrLinkedin, kakor se predstavlja nekdanji menedžer pri časopisu za gradbeništvo, na kratko opiše kot pomoč profesionalcem, ki želijo na ta način uresničiti svoje cilje. Njegove stranke so iz ZDA, Afrike, Avstralije, z Arabskega polotoka in indijske podceline.


Predstaviti se kot blagovna znamka

Vsakdo ima možnost, da se pridruži do 100 skupinam s področij njegovega poslovnega interesa oziroma potencialnih kupcev, čeprav to ne zadošča za uspeh, razlaga DrLinkedin. Kar šteje tu, je osebna blagovna znamka, brand, ki se kaže v posameznikovi aktivnosti pri komentiranju in objavljanju člankov v duhu pridružene skupine in je ustvarjanje svojega profila. Nekateri ga ustvarijo v dveh urah, drugim vzame dva ted­na – nekatere družbe so za dober brand svojih predstavnikov priprav­ljene plačati tudi do 1000 dolarjev –, posameznik pa svoj osebni profil tudi nenehno nadgrajuje in dopolnjuje.

Osebno ime, s katerim nastopa, je treba negovati kot blagovno znamko, ker to v resnici tudi je. To velja za prav vsako poklicno skupino, nasploh pa za vso delovno silo, ki se ponuja na čedalje bolj odprtem svetovnem trgu dela. Na Linkedinu je mogoče med blogi prebrati številna pričevanja mladih o tem, kako so jih »rekrutirali«, potem ko so se potrudili in s svojimi referencami, izkušnjami, izobrazbo in zanimanji temeljito predstavili svoje potenciale.

Že zdaj so tako rekoč vsi lovci na obetavne kadre zelo aktivni prav na Linkedinu. Raziskave kažejo, da jih kar 61 odstotkov meče mreže v tem omrežju, medtem ko se, po drugi strani, v njem ponuja »le« 34 odstotkov delovne sile. Ni čudno, da so nanj najbolj pozorni prav v vrstah lovcev na glave, ki pa z enim očesom pozorno škilijo tudi na Facebook, saj ta ostaja referenčno omrežje za vse družbene aktivnosti, z oblikovanjem osebne znamke vred.

Toda, pozor, prav zato je lastna podoba na Facebooku še kako pomembna za iskalce zaposlitve. Kakor razkriva raziskava Adecca, največjega svetovnega ponudnika storitev za upravljanje človeških virov, je kar 28 odstotkov zaposlovalcev že zavrnilo kandidate za službo zaradi neprimernih vsebin na družbenih omrežjih. Drži pa tudi, da so že več kot petino iskalcev dela zaposlovalci našli prek družbenih medijev.

Zemljevid svetovne ekonomije

Linkedin ustvari že 62 odstotkov svojih prihodkov s trga dela, preostalih 38 pa z marketingom in prodajo računov Premium. Iz tega sklepa, pravi Tamas, da želi spraviti pod svojo streho celoten svetovni trg delovne sile. Takšnih ambicij pri Linkedinu niti ne skrivajo. Družba, ustanovljena pred 12 leti, ki ima zdaj 7600 zaposlenih v 30 mestih po vsem svetu, je pred tremi leti razkrila svoj cilj, da do konca desetletja ustvari digitalni zemljevid vse svetovne ekonomije in njenih povezav. Na tem zemljevidu bodo vozlišča, ki bodo vsebovala vse poslovne družbe, delovna mesta, zahtevane sposobnosti, priložnosti za prostovoljstvo, izobraževalne ustanove in izobraževalne vsebine. Na ta zemljevid želijo spraviti zaposlitvene oglase z vsega sveta in vse strokovnjake za ta delovna mesta ter podjetja, za katera ti delajo. Vizija Linkedina je ustvariti transparenten trg delovne sile in svetovne ekonomije.

Da se tej viziji približuje tudi realnost, je videti iz raziskave Adecca. Ključne ugotovitve kažejo, da vse več iskalcev dela aktivno išče zaposlitev prek mobilnih naprav, mobilna pa postajajo tudi delovna mesta. Najbolj priljubljena platforma za profesionalne namene med družbenimi omrežji, tako med delodajalci (61 odstotkov) kot med iskalci zaposlitve (34), je ravno Linkedin.

V letu 2016 bodo klasične oblike zaposlitvenih oglasov izgubile pomen še za kakšnih pet odstotkov v korist družbenih omrežij, saj delodajalci vse več informacij o kandidatih iščejo na teh omrežjih. Vsak tretji zaposlovalec kandidate vpraša tudi o njihovi dejavnosti na družbenih omrežjih.

Slovenija še tava

Slovenije je na dan nastajanja članka, ko je mogoče na Linkedinu najti 44 milijonov iskalcev dela, tam komaj za vzorec. Iskalnik izvrže za Slovenijo le 36 aktivnih ponudnikov dela, kar je primerljivo s Hrvaško (61) in Srbijo (67) ali Ukrajino (185) in daleč za razvitejšimi Avstrijo (13.560), Italijo (28.301), Poljsko (50.504), pa tudi za razvojno primerljivejšo Češko (18.973) in celo Slovaško (1094) ter Madžarsko (5309).

Pri nas zgolj za iskanje zaposlitve uporablja Linkedin 25 odstotkov ljudi, v profesionalne in zasebne namene pa le odstotek več. Ob tem raziskava Adecca tudi kaže, da smo Slovenci glede iskanja zaposlitve skoraj neaktivni na Facebooku, le 1,9 odstotka sodelujočih v raziskavi uporablja to omrežje s tem ciljem, medtem ko ga za osebne in poslovne namene veliko več, 39,4 odstotka. Druga omrežja, kot so Twitter, Instagram in Youtube, pa za iskanje zaposlitve uporablja zgolj odstotek Slovencev. Za osebno rabo poleg Facebooka največkrat uporabljajo Youtube (71,1 odstotka), Instagram (32,7 odstotka) in Twitter (20,6 odstotka). Toda, kot rečeno, tudi vsebine na drugih omrežjih močno vplivajo na podobo kandidata v očeh kadrovika. Adecco ugotavlja, da so med elementi, ki vplivajo na ocenjevanje kandidata, poleg poklicnih in strokovnih meril najpomembnejši kandidatovi komentarji neke dejavnosti, ki so v nasprotju s pravili univerze ali delovnega mesta, ter komentarji na sporno tematiko (na primer prepovedane droge), pa tudi selfiji in druge fotografije.

Samo dva razloga sta, da ljudje ne uporabljajo Linkedina. Prvi je pomanjkanje znanja, drugi pa, da je v angleščini, in marsikdo niti ne ve, da ga lahko nastavi še na 23 drugih jezikov, meni Tamas Banki. Slovenščine res ni med ponujenimi jeziki, vendar lahko glede na splošno znanje angleščine sklepamo, da mora biti razlog naše neaktivnosti kje drugje.

Menedžer Janez Kolar iz svetovalno-kadrovske družbe SuccessFactors, d. o. o., meni, da je skromno delovanje na Linkedinu posledica vsesplošnega mrtvila na našem trgu delovne sile. Za primerjavo navede podatek, da je bila denimo lanska fluktuacija delovne sile v britanskem bančnem sektorju 18-odstotna in to se nikomur ni zdelo ekstremno, medtem ko smo pri nas še vedno navajeni vztrajati v svojih službah za vsako ceno; a ne tako kot na Japonskem, pravi menedžer z mednarodnimi izkušnjami, kjer je zvestoba podjetju povezana tudi s predanostjo.

Vital Verlič, ustanovitelj in strateški svetovalec oglaševalske agencije Futura, meni, da je Linkedin odlična odskočna deska za mlado delovno silo, če se seveda ustrezno predstav­lja kot osebni »brand«, in tudi za kadrovike. Kor oglaševalski medij pa jim ta hip še ni dovolj zanimiv in se raje osredotočajo na Facebook.

Iztok Klančnik, generalni direktor HP za Slovenijo, ima z Linkedinom bogate izkušnje. Primarni cilji Linkedina zagotovo držijo, pravi; razlogi, da se ljudje povežejo z njim prek tega omrežja, so naslednji: ohranjanje stika, morebitno lobiranje za delovno mesto, ponudba storitev, pa tudi povpraševanje po njegovih menedžerskih sposobnostih. Lovci na kadre so ga kontaktirali prav prek Linkedina. Klančnik tako kot njegovi kolegi v tujini uporablja Linkedin kot prvi filter za spoznavanje potencialnih poslovnih partnerjev, s katerimi prihaja v stik.