Tiskane izdaje
V Evropski uniji se pred začetkom današnjega dvodnevnega vrha šefov država ali vlad še vedno ni poleglo ogorčenje zaradi novega madžarskega zakona o tujcih, ki begunce dobesedno trpa v koncentracijska taborišča. Ta naj bi bila na mejah, tik ob skrbno zastraženih žičnih ograjah, v katere naj bi bilo menda dovoljeno spuščali tudi električni tok.
Podobno glasno po Evropi odmeva tudi najnovejša razsodba luskemburškega Evropskega sodišča, ki je v primeru tožbe sirske družine proti Belgiji, ker ji belgijsko veleposlaništvo v Libanonu ni hotelo izdati tako imenovanega »humanitarnega vizuma«, v torek odločilo, da članice EU niso dolžne izdajati takih vizumov. Niti v primeru, ko je povsem jasno, da gre za begunce iz Alepa, ki jim grozi smrt, in jim taka pravica do zaščite pripada po vseh konvencijah, ki jih je Evropska unija podpisala.
Zdaj so se tik pred vrhom šefov držav ali vlad, ki bodo dva dni razpravljali predvsem o evropski migrantski politiki, oglasile še evropske nevladne in humanitarne organizacije. Več kot 160 organizacij iz dvajsetih držav članic je namreč podpisalo poziv, v katerem od voditeljev držav in vlad EU zahtevajo, naj končno začnejo »spoštovati človekove pravice, na katerih je utemeljena tudi Evropska unija«.
»Vedno znova poslušamo, kako se sklicujete na evropske vrednote, na spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost in za vse enake človekove pravice,« je med drugim zapisano v pozivu, ki so ga podpisale tudi take humanitarne organizacije, kot so Oxfam, Save the Childern in Welthungerhilfe, »zato zdaj od vas pričakujemo, da boste tem vrednotam primerno tudi ukrepali.«
Ubijalsko zapiranje mej
Humanitarne organizacije voditelje držav med drugim opozarjajo, da je sprejemanje strategij, ki naj bi pomoči potrebne ljudi na vse mogoče načine odvrnile od tega, da bi sploh poskušali priti na evropska tla, zelo neodgovorno početje, ki v nekaterih primerih ljudi dobesedno peha v smrt. Primer sirskega para, o katerem je od lanske jeseni odločalo luksemburško sodišče, je zelo zgovoren. Sodišče je namreč s svojo razsodbo, po kateri članice EU niso dolžne izdajati humanitarnih vizumov, ker se ima vsaka pravico sama odločati po svoje, praktično zaprlo vse legalne poti do evropske zaščite tudi vsem tistim prosilcem do političnega zatočišča, ki so do take zaščite upravičeni, niso pa se pripravljeni spajdašiti s kriminalnimi tihotapskimi tolpami in ilegalo vstopiti v Evropo, da bi tam potem sploh lahko zahtevali pravico do azila. Sirski par, ki se na razsodbo sodišča še ni odzval, naj bi se menda po belgijski zavrnitvi vizuma vrnil v povsem porušeni Alep, kjer se je za staršema izginila vsakršna sled, kako so končali njuni trije otroci, pa ne ve nihče.
Povsem logično je, da se mora Evropa zaščititi pred ilegalnimi migracijami, pred zlorabljanjem pravil, ki urejajo priseljevanje in tudi pred neupravičenimi prosilci za politično zatočišče, opozarjajo nevladne organizacije. V nasprotnem primeru se lahko podre celoten »evropski projekt«. Toda vsaka vzdržna, odgovorna, pravična in poštena migracijska politika, ki se pri tem še sklicuje na »evropske vrednote«, mora nujno vsebovati tudi regularne, legalne in dovoljene poti za priseljevanje tistih ljudi, ki so iz humanitarnih razlogov pomoči nujno potrebni. V nasprotnem primeru bodo pred zastraženimi evropskimi zunanjimi mejami še vedno množično umirali ljudje, ki so v stiski tudi zaradi nečloveških evropskih predpisov prisiljeni tvegati beg po ilegalnih in pogosto smrtno nevarnih poteh, ki jim jih ponujajo tolpe tihotapski kriminalcev.
Malo upanja v spremembe
»Vaše odločitve v marsičem odločajo o življenju in smrti,« so predsednike držav in vlad članic EU tik pred njihovim bruseljskim vrhom dramatično opozorile nevladne organizacije, »kajti če boste še naprej zniževali standarde, bodo vašemu zgledu sledile tudi druge države po svetu.«
A upanje, da bi tak poziv, naj bo še tako alarmanten, spremenil zastavljeno evropsko (proti)begunsko politiko, je zelo majhno. Dobro obveščeni vedo celo povedati, da naj bi osnutek sklepnega dokumenta, ki je že pripravljen, predvideval kvečjemu okrepitev začrtane smeri, ki so jo voditelji zastavili že med vrhom na Malti, ko so se odločili za učinkovitejšo zajezitev migracij po tako imenovani »sredozemski poti«, za ohranjanje begunskega sporazuma s Turčijo in za uskladitev priprav na učinkovitejše vračanje oziroma izgon do azila neupravičenih beguncev.
Svoj del posla pri ostrejšem varovanju evropskih zunanjih meja, resda predvsem z mislijo na islamski terorizem, so ta teden opravili tudi notranji ministri Evropske unije. Med bruseljskim zasedanjem so namreč sklenili, da bo začela EU na vseh zunanjih mejah svojega schengenskega prostora v prihodnje elektronsko preverjati podatke vseh potnikov, ki vstopajo ali izstopajo iz EU, in da bo to preverjanje, ki je do zdaj veljalo samo za vstopajoče iz nečlanic EU, v prihodnje veljalo tudi za vse državljane EU. Odločitev morata potrditi še evropski svet in evropski parlament.
