Atenam le virtualni dolžniški odpustki

Bruselj – Grčija, večno žarišče dolžniške krize v evrskem območju, je v pogajanjih s predstavniki upnic o uresničevanju varčevalno-reformnega svežnja v zameno za pomoč spet pred usodnimi dnevi.

Da bi Grčija dobila nov denar za odplačilo obveznosti – julija je rok za vrnitev ECB in IMF okoli 3 milijarde evrov –, mora z ukrepi prepričati upnice. Vodja evropskega kriznega sklada ESM, največjega upnika Grčije, Klaus Regling je na zasedanju finančnih ministrov evrske skupine v Amsterdamu opozoril, da likvidnostni položaj Aten postaja »tesen«. Zato da potrebujejo čimprejšnjo rešitev z upnicami. Po večmesečnem zapletanju s sprejetjem reform in varčevalnih ukrepov, ki bi po načrtu moralo biti pod streho že jeseni, je bilo v zadnjih dneh le več optimizma.

Vodja evrske skupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je ocenil, da je bil dosežen znaten napredek in da so blizu sporazumu. Ob vprašanju pokojninske reforme potekajo razprave o reformi dohodninskega sistema, privatizaciji in obravnavi slabih bančnih posojil. V zadnjih tednih je bilo več razlik v ocenah med institucijami, ki so se nekdaj imenovale trojka. IMF je dvomil o ocenah, da je Grčija na poti proti cilju iz programa, primarnemu proračunskemu presežku (v njem se ne upoštevajo stroški dolga) v višini 3,5 odstotka BDP leta 2018.

Načrtovani ukrepi bi po njegovi oceni vodili le k 1,5 odstotka. Zato je evrska skupina pozvala Grčijo, naj ob načrtovanih ukrepih, vrednih okoli 3 odstotke BDP, sprejme še varčevalne ukrepe »na zalogo«. Ti bi bili vredni 2 odstotka BDP ali okoli 3 milijarde evrov. Čeprav bodo morali biti uzakonjeni, bodo v praksi izpeljani samo, če se bo pokazalo, da Atene niso na poti proti uresničevanju fiskalnih ciljev. Po besedah direktorice Christine Lagarde ukrepi morajo biti verodostojni in imeti dovolj avtomatizma pri uvedbi. Njihova vsebina še ni znana.

Opozorilo grškega finančnega ministra

Grški finančni minister Evklid Cakalotos je opozoril, da po njihovi zakonodaji ni mogoče sprejeti pogojnih zakonov. »Ne moreš reči, da boš naredil X, če bo leta 2018 ali 2019 nastopil položaj Y,« je povedal. Atene sicer pričakujejo, da bo sprejet celovit sveženj, vključno z zmanjšanjem dolžniškega bremena. To da bi bil jasen signal Grkom, evropskim državljanom in investitorjem, da je Grčija naredila pre­obrat, da je izšla iz krize, da grexit ni več na mizi. »Rezultat, ki ga potrebujemo, je zaupnica grškemu gospodarstvu in političnemu sistemu,« je prepričan Cakalotos.

Zaradi zadnjih statističnih podatkov o primarnem primanjkljaju je optimizma več. Lani je dosegel 0,7 odstotka BDP ali skoraj odstotno točko več od načrtovanega v lanskem programu (minus 0,25 odstotka). Tudi Christine Lagarde je pozdravila številke, »če so točne«. Sicer upnice bolj zanimajo prihodnja javnofinančna gibanja. Če se bo v prihodnjih dneh v pogajanjih Aten in institucij pokazal napredek, bi se finančni ministri po napovedi Dijsselbloema utegnili kmalu sestati na izrednem zasedanju, predvidoma že v četrtek. »Dogovora ni, če ni dogovora o vsem,« je opozoril.

Tema zasedanja ne bi bili le varčevalno-reformni ukrepi, ampak prvič tudi dolžniško razbremenjevanje. Grčiji je bil že leta 2012 in nato še v julija lani v dramatičnih okoliščinah sprejetem 3. rešilnem svežnju obljubljen začetek razprave o dolžniških odpustkih, če bo izpolnila reformno-varčevalne zaveze. Pogoj IMF za nadaljnje sodelovanje v rešilnem programu je dolžniška vzdržnost Grčije kot jamstvo, da bo denar, ki ga posojajo v zameno za ukrepe, v prihodnosti vrnjen. Za vzdržnost je po mnenju IMF nujna dolžniška razbremenitev Grčije.

Le podaljševanje posojil in rokov

Velikost davčnih odpustkov je negotova. Pravi odpis dolgov Grčiji, kakšnega so leta 2012 izpeljale banke v višini več kot 100 milijard evrov, je videti nemogoč. Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je opozoril, da je nominalno »rezanje« glavnice v nasprotju z njihovo zakonodajo. Finančni ministri drugih članic imajo enako stališče. Tudi Christine Lagarde iz IMF je ocenila, da nominalnih rezov ni treba narediti. Zato bo na mizi le podaljševanje posojil in rokov za začetek njihovega odplačevanja. Povprečni rok za vračila posojil ESM je že več kot 30 let.

Nadaljnje sodelovanje z IMF, ki ima stroga pravila in dolgoletne izkušnje z reševanjem kriznih držav, je za Nemčijo ključno. To je bil, denimo, pogoj za ratifikacijo programa pomoči v bundestagu. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ocenil, da se bo, kar zadeva dolg, vse uredilo že z grškim uresničevanjem programa. Znaten odpis dolga je osnovna zahteva Sirize od prihoda na oblast. Cakalotos je prepričan, da je mogoče poiskati rešitve, ki ne bodo vplivale na nemške, finske ali nizozemske davkoplačevalce.