Avstrijec v Berlinu za boljšo zaščito zunanjih meja EU

Za Sebastiana Kurza je Nemčija kljub prepirom zaradi begunske krize najpomembnejša soseda in partnerica.
Objavljeno
17. januar 2018 21.32
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – »Nemška pozicija je zdaj znatno bliže naši kot pred dvema letoma,« je avstrijski kancler Sebastian Kurz ob obisku pri kanclerki Angeli Merkel komentiral odnose med sosedama. Vendar Dunaj nasprotuje večjim pristojnostim Bruslja, sredinska Nemčija pa se vse bolj strinja z evrskimi predlogi francoskega predsednika ­Emmanuela Macrona.

Za komaj 31-letnega ljudskega prvaka Avstrije je Nemčija kljub prepirom zaradi begunske krize najpomembnejša soseda in partnerica, in res je gospodarsko, turistično in drugo sodelovanje več kot odlično. Tudi krščanskodemokratska prvakinja Nemčije ne vidi veliko stvari, ki bi ločevale državi, z izjemo avstrijske pritožbe na evropskem sodišču zaradi nemških vinjet, »potem ko nam je Avstrija sploh pokazala, kaj so vinjete«.

Sebastian Kurz je pripomnil, da imajo sosedje in prijatelji kdaj tudi različna mnenja, že v intervjuju za časopis FAZ pa je našel tudi razumevajoče besede za nemški pristop do begunske krize. Po njegovem je tudi ta država, kot številne druge evropske, preprosto podcenila, koliko ljudi se je pripravljeno podati na pot, če vidijo, da so meje odprte.


Nemška kanclerka Angela Merkel in avstrijski kancler Sebastian Kurz. Foto: AFP

Položaj se lahko poslabša

Mladi avstrijski konservativec je opozoril, da krize še ni konec in se lahko položaj vsak trenutek poslabša, namesto razprav o prerazdeljevanju beguncev pa EU priporoča osredotočenje na zaščito zunanjih meja. O priseljevanju ne smejo odločati tihotapci z ljudmi. Nemška prvakinja je poudarila nujnost partnerstva z državami, iz katerih prihajajo begunci, na ­tiskovni konferenci pa ni omenila avstrijskih načrtov za obračunavanje z begunci, ki so globoko sporni vsaj pri njeni morebitni socialdemokratski vladni partnerici, med njimi odvzem denarja ali le ­najnujnejša oskrba. V SPD so povedali, da tudi zaradi drugih ukrepov skrajno desne vlade na Dunaju prejemajo klice na pomoč iz vrst avstrijskih levičarjev.

Krščanskodemokratska kanclerka bo novo dunajsko vlado, v kateri sodelujejo tudi nacionalistični svobodnjaki, ocenjevala po dejanjih, a se kljub pozitivnim besedam že kažejo nesoglasja. Medtem ko Sebastian Kurz nasprotuje večjim pristojnostim Bruslja ter povečanju finančnih obremenitev za neto plačnike, skupni dokument CDU/CSU in SPD pred začetkom koalicijskih pogajanj govori o finančni okrepitvi EU. Nemška sredinska politika se poleg tega vse bolj usmerja k predlogom francoskega predsednika Emmanuela Macrona za okrepitev evrskega območja.


Kurz je bil v Berlinu sprejet z vojaškimi častmi. Foto: AFP

Razveseljive novice

Nacionalistično-konservativna Avstrija je tudi blizu vzhodnoevropskim dvomljivcem o nekaterih pristojnostih EU, tudi Poljske, katere zunanji minister Jarek Czaputowicz­ je danes obiskal nemškega kolega Sigmarja Gabriela. V Bruslju in Berlinu so ogorčeni zaradi poljskih posegov v pravno državo, v nemški prestolnici pa še dodatno zaradi prizadevanj za gigantske odškodnine več kot tri desetletja po koncu druge svetovne vojne. Z zahodne meje za sredinsko Nemčijo prihajajo bolj razveseljive novice. Prav na dan visokega avstrijskega in poljskega obiska v Berlinu je vrsta uglednih nemških in francoskih ekonomistov objavila francosko-nemški koncept reform evropske monetarne unije.

Ukrepe za večjo odpornost evrskega območja proti krizam ter hkratno zagotovitev solidnih financ in gospodarske rasti predlaga tako voditelj münchenskega inštituta Ifo Clemens Fuest kot predsednik berlinskega DIW Marcel Fratzscher, ki sta bila v preteklosti pogosto na nasprotnih bregovih, skupaj z njima pa Agnès Bénassy-Quéré s pariške univerze, Markus Brunnermeier s Princetona, ­Henrik Enderlein in Jean Pisani-Ferry iz Hertie School of Governance, Emmanuel Farhi s Harvarda, Isabel Schnabel iz nemške skupine gospodarskih modrecev in drugi.