Tiskane izdaje
Čeprav je Združeno kraljestvo obupalo nad članstvom v Evropski uniji, britanski diplomati ne verjamejo v obstoj alternative evropski integraciji Zahodnega Balkana. Cilj britanskega angažmaja v regiji je pokazati, da Otok z brexitom ne obrača hrbta celini.
»V središču našega pristopa do Zahodnega Balkana je vselej bilo načelo, da mora širitev EU prinesti stabilnost. Verjamemo, da je v interesu EU in jugovzhodne Evrope, da se te države pridružijo Uniji, ko bodo pripravljene na to.« Besede predstavnika britanske vlade, ki bo čez nekaj mesecev v okviru tako imenovanega berlinskega procesa gostila vrh držav Zahodnega Balkana, v ospredju katerega bo vrsta vprašanj, povezanih z gospodarskim razvojem in zagotavljanjem varnosti v regiji, kažejo, da niti Združeno kraljestvo, ki se je po več kot štirih desetletjih članstva odločilo zapustiti povezavo, za dolgotrajno stabilnost Zahodnega Balkana ne vidi druge rešitve kot evropsko integracijo. »Naše izkušnje z državami, ki so šle skozi proces vstopanja [v EU], kažejo, da so bile na koncu na boljšem tako v gospodarskem smislu kot smislu stabilnosti.«
Britanski politiki že od referenduma o brexitu poudarjajo, da nočejo ovirati nadaljnjega razvoja in širitve EU. Ko bo Velika Britanija zapustila Unijo, ne bo več vplivala na odločitve o njeni širitvi. Toda kot so poudarili diplomati, to ne pomeni, da ne bo aktivno pomagala državam Zahodnega Balkana na poti njihovega vstopanja v EU.
Peto srečanje voditeljev
Svojo zavezanost Zahodnemu Balkanu (in Evropi) bo britanska vlada poskusila demonstrirati letos poleti, le nekaj mesecev pred jesenskim rokom za konec pogajanj o brexitu. Vrh v Londonu bo peto srečanje voditeljev po letu 2014, zgodil pa se bo kmalu po majskem vrhu EU-Zahodni Balkan v Sofiji in junijskem vrhu voditeljev EU, kjer pričakujejo odločitev o začetku pristopnih pogajanj za Makedonijo in Albanijo. Cilj konference v Londonu bo graditi na napredku, ki je bil dosežen med lanskim srečanjem v Trstu, s posebnim poudarkom na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Med temami pogovorov bodo preprečevanje pranja denarja, nezakonito financiranje kriminalnih združb in sodelovanje s finančnimi institucijami pri vprašanju, kako prikrajšati kriminalce za sredstva, s katerimi financirajo svoje aktivnosti.
Britanski diplomati so poudarili, da ima London velik interes za ohranjanje stabilnosti v tem delu Evrope, saj razmere v regiji neposredno vplivajo tudi na Združeno kraljestvo. »Theresa May je bila šest let notranja ministrica. Videla je, kako je prek Balkana prišlo veliko težav, ki so vplivale na našo državo. To so izzivi, s katerimi se moramo soočiti skupaj,« je povedal sogovornik in spomnil na nedavni govor britanske premierke na varnostni konferenci v Münchnu. Zagotovila je, da bo Združeno kraljestvo brezpogojno ostalo trden partner EU na področjih notranje varnosti, policije, boja proti terorizmu, delitve obveščevalnih podatkov ter boja proti organiziranemu kriminalu.
Na novo odkrito zanimanje
Izid referenduma o brexitu je pred dvema letoma povzročil bojazen, da bodo države Zahodnega Balkana z umikom Združenega kraljestva izgubile tudi enega glavnih zaveznikov v procesu širitve. Čeprav je vstop Srbije in Črne gore oddaljen še vsaj sedem let, je te skrbi nekoliko pomirilo dejstvo, da se EU v zadnjih mesecih znova zanima za Zahodni Balkan. K temu je ni spodbudil zgolj brexit, temveč postopno večanje nacionalizma in vpliva tretjih držav v regiji. Geostrateško merjenje moči je zbudilo tudi pozornost Londona.
»Zaradi pomanjkanja napredka pri evropski integraciji držav Zahodnega Balkana je regija dovzetna za ruske, turške, bližnjevzhodne in kitajske vplive,« je v začetku januarja v poročilu zapisal odbor za zunanjo politiko zgornjega doma britanskega parlamenta in opozoril, da bi moralo biti vsakršno ogrožanje stabilnosti, varnosti, načel dobrega upravljanja in gospodarskega razvoja razlog za skrb tudi na Otoku. Člani odbora so poudarili, da mora britanska vlada z mednarodnimi partnerji zmanjšati manevrski prostor držav, ki bi hotele ogroziti te cilje.
