Tiskane izdaje
Glavna logika v predlogih, kot jo je opisala komisarka za promet Violeta Bulc, je spraviti potrebo Evropejcev po mobilnosti z njihovim zdravjem in planetom. Glavni predlogi zadevajo zniževanje izpustov CO2. V primerjavi z letom 2021 naj bi do leta 2030 znižali povprečne izpuste novega avtomobila ali dostavnega vozila, registriranega v EU, za 30 odstotkov, do leta 2025 pa za 15 odstotkov. Veljavni cilj do leta 2021 je postopno znižanje na 95 gramov izpustov C02 (okoli 4,1 litra bencina in 3,6 litra dizla na sto kilometrov), kar je 40 odstotkov manj, kot je bilo povprečje leta 2007.
Oblikovan je bil sicer sistem sankcij za kršitve, a po drugi strani zapleten sistem olajšav, ki jih proizvajalci dobijo, če uvedejo inovacije. Če bodo povečevali delež vozil z nizkimi izpusti ali brez, bodo meje lahko presegli. Če proizvajalci ne bodo izpolnjevali pravil, bodo morali za vsak dodatni gram več od dovoljenih izpustov plačati 95 evrov. Takšne kazni so predvidene v že veljavni ureditvi od leta 2019, v prihodnje naj bi še strožje nadzirali izpolnjevanje pravil.
Bruselj za zmerno čistejše avte
Predloge, kot je mobilnostni sveženj, spremlja močan pritisk avtomobilske industrije. Predvsem iz nemške vlade so prihajali jasni signali, da evropska komisija v svojih predlogih ne bi smela pretiravati.
V Bruslju dviguje prah pogovor vplivnega šefa kabineta predsednika evropske komisije Martina Selmyra s šefom vplivnega nemškega »avtolobija« Matthiasom Wissmannom, političnim sopotnikom kanclerke Angele Merkel. Med kronisti bruseljskega dogajanja in še posebno med okoljevarstveniki je v spominu ostalo dogajanje pred štirimi leti, ko so sprejemali cilje do leta 2021 in ko se je v razpravo neposredno vpletla Angela Merkel. Pričakovano je, da se bodo stvari še zapletale, ko bodo nove predloge dobile na mizo članice.
Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, komisar Miguel Arias Canete ter komisarki Violeta Bulc in Elzbieta Bienkowska. Foto: Reuters
V svežnju je več spodbud za infrastrukturo za vozila na alternativni pogon, tudi polnilnice, kot pa zavez. Za njeno gradnjo bo namenjenih okoli 800 milijonov evrov. Slovenije ni med osmimi članicami Unije, ki so predstavile akcijske načrte za takšno infrastrukturo skladno z zahtevami evropske komisije. V Bruslju imajo še nekaj pripomb. Članice bodo pri javnih naročilih morale upoštevati strožja pravila. Leta 2025 naj bi 2025 vozil, kupljenih na njih, moralo imeti nizke emisije. Pet let pozneje bo delež še enak, a kupljena vozila ne bodo smela več imeti izpustov.
Evropski komisar za energijo Miguel Arias Cañete je Evropejcem obljubil, da bodo z novimi rešitvami lahko tudi kaj privarčevali. Ob nakupu avtomobila bo leta 2025 neto prihranek 600 evrov in pet let pozneje 1500 evrov. Najbolj kritični so evropski Zeleni, ki predloga razglašajo za še eno zapravljeno priložnost in zmago nemškega avtomobilskega lobija. Po izračunih Zelenih bi morali avtomobilske izpuste v EU zmanjšati dvakrat bolj, da bi sploh dosegli lastne podnebne cilje.
Evropska komisija želi biti »tehnološko nevtralna«
Tudi več ambicioznejših članic, med katere sodi Slovenija, je zagovarjalo višje cilje. Evropska komisija se je v predlogih odpovedala ciljem glede deleža električnih avtomobilov. Poudarjajo, da so »tehnološko nevtralni«, saj so najpomembnejši cilji glede izpustov. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov je bilo v prvih treh četrtletjih letošnjega leta 70.541 električnih avtomobilov ali 53,1 odstotka več kot v istem obdobju lani. A delež električnih avtomobilov med vsemi prodanimi je še vedno le 1,6 odstotka.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je pojasnila, da ne silijo k uporabi električnega avtomobila, ampak k avtomobilom z nizkimi izpusti ali brez njih. »Ne opredeljujemo se za nobeno tehnologijo, temveč spodbujamo nastajanje novih rešitev za manj CO2,« je povedala.
Kot odgovor na kritike poudarja uravnoteženost predloga, ki vključuje »vse elemente prometnega ekosistema in vsak v njem lahko najde spodbude in konkretne predloge za zmanjševanje ogljičnega odtisa«. Za industrijo, tudi slovensko, bodo po njenih besedah ključne časovne opredelitve s ciljnimi kvotami.
