Tiskane izdaje
Evropski komisar Günther Oettinger namerava maja prihodnje leto v predlogu proračuna EU za obdobje po letu 2020 predlagati krepko povečanje vsote denarja, ki ga članice namenjajo v skupno blagajno. Prvi razlog je izstop Velike Britanije, zaradi katerega bo v proračunu nastala najmanj desetmilijardna luknja, drugo dejstvo pa je nujno potreben denar za take projekte, kot so učinkovitejši nadzor zunanjih meja, drugačna migrantska politika in enotnejša skupna obramba.
Komisar Oettinger je zato že junija letos od članic EU zahteval dodatnih 15 milijard evrov na leto, zdaj pa se je oglasil še predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki trdi, da v Evropski uniji »potrebujemo najmanj dvakrat toliko denarja kot do zdaj, kar pomeni 280 milijard evrov namesto dosedanjih 140«.
Tudi on je zahteve po več denarja za skupne projekte utemeljil z begunsko krizo in bojem proti terorizmu, predvsem pa z izdatnimi dodatnimi investicijami, ki naj bi bile v skupnosti nujne. Evropska unija mora namreč po njegovem okrepljeno investirati predvsem v energetski sektor in v digitalizacijo gospodarstva, vendar pa Tajani, za razliko od Oettingerja, z višjimi prispevki v bruseljsko blagajno ne bi obremenil zgolj držav članic. Evropska unija po njegovem namreč potrebuje tudi okrepitev »lastnih virov, kot sta davek na finančne transakcije in borzno poslovanje«. Zdaj se po pisanju FAZ v EU približno 80 odstotkov skupnega proračuna napolni s prispevki držav članic, ostalo pa so lastna sredstva, na primer prihodki od carin.
Antonio Tajani. Foto: Frederick Florin/AFP
Prve reakcije
Evropska komisija se po poročanju agencij za zdaj še ni odzvala na po mnenju nekaterih zelo kontroverzne predloge, ki so v nekaterih članicah že naleteli na takojšnje zavračanje. »Tovrstne teme za nas sploh niso na dnevnem redu,« je izjavil tiskovni predstavnik nemške zvezne vlade Steffen Seibert, medtem ko se v nemškem finančnem ministrstvu zelo skeptični do predlogov, po katerih bi Evropska unija v bodoče svoje večje proračunske potrebe financirala z uvajanjem novih evropskih davkov.
Še bolj odločno so proti »dvakratni podražitvi« EU nemški liberalci (FDP), s katerimi kanclerka Angela Merkel po volitvah sestavlja tako imenovano »jamajško koalicijo«, v kateri bodo tudi Zeleni. »Evropska unija ni nikakršna država, ampak je zveza držav,« je frankfurtski dnevnik citiral šefa nemških liberalcev Christiana Lindnerja, »zato bomo trdno vztrajali, da se evropski proračun lahko financira zgolj s prispevki držav članic.« Proti spornemu predlogu predsednika evropskega parlamenta so tudi opozicijski socialdemokrati, ki trdijo, da so Tajanijeve ideje o podvojitvi evropskega proračuna »močno pretirane«.
