Britanija računa na prosto trgovino in finančni model

Pogovor z Garyjem Campkinom, direktorjem za politiko in strategijo v TheCityUK, ki zastopa interese britanske finančne dejavnosti.
Objavljeno
20. marec 2018 21.30
Gary Campkin - TheCityUK 19.marca 2018 [Gary Campkin,TheCityUK,gospodarstvo]
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Ljubljana – »Zelo pomembno je, da je bil med pogajalci Velike Britanije in EU27 dosežen dogovor o tranzicijskem obdobju. Tako se zmanjšuje negotovost, ki jo čutijo podjetja in finančne ustanove glede prihodnosti. Naslednji korak je dogovor o odnosih po brexitu, pri čemer bo ključna politična volja,« pravi Gary Campkin, direktor za politiko in strategijo v lobistični organizaciji TheCityUK.

Sogovornik se je v Sloveniji mudil na turneji po državah članicah EU, srečal pa se je s predstavniki na naših ministrstvih, v centralni banki in pri finančnih regulatorjih. TheCityUK zastopa interese britanske finančne dejavnosti. V času referenduma leta 2016 si je prizadeval za obstanek Velike Britanije v Evropski uniji, zdaj pa države EU27 prepričuje, da je na Otoku delujoči finančni sektor tako pomemben za evropsko gospodarstvo v celoti, da je ohranitev čim tesnejše povezanosti po brexitu v obojestranskem interesu. »Gre za ohranitev evropske konkurenčnosti in preprečevanje fragmentacije finančnega trga. Velika Britanija bo zapustila Unijo, ne pa Evrope. Vsi imamo skupni interes, da za prihodnost najdemo najboljše mogoče rešitve,« pravi sogovornik.

Kaj je dober dogovor za prihodnost? TheCityUK se na področju finančnih storitev zavzema za sistem medsebojnega priznavanja standardov in regulative, EU pa pravi, da to ne pride v poštev. Je to slaba novica za City?

To so pogajanja. V procesu položita obe strani na mizo svoje prioritete ter se o njih pogovarjata in poskušata najti pot naprej. V Veliki Britaniji dela v finančni dejavnosti 2,2 milijona ljudi, od tega dve tretjini zunaj Londona. Naše glavno mesto sodi med vodilne svetovne finančne centre, je tudi finančni center Evrope. Smo največji plačnik davkov v Veliki Britaniji in največji izvoznik. Za vse v Evropi sta ključna kontinuiteta in stabilnost, to želijo naše stranke. V ponedeljek smo z dogovorom med glavnima pogajalcema Davidom Davisom in Michelom Barnierom dosegli ključni mejnik v pogajanjih o brexitu, ki izpolnjuje prvo od prioritet finančne dejavnosti. Tranzicijski dogovor, ki do konca 2020 ohranja status quo, bo močno zmanjšal negotovost in omogočil, da se dogovorimo za urejen razhod. Dogovor o tranziciji pomeni, da se lahko pogajamo o končnem dogovoru, ki bo uredil prihodnje gospodarske odnose med Veliko Britaniji in EU27. Če ga ne bi dosegli, bi to pomenilo veliko tveganje, povečala bi se možnost, da bi finančne funkcije zapustile Evropo kot celoto. Veliko je potencialnih finančnih centrov, ki poskušajo Londonu prevzeti delovna mesta, finančne funkcije – Pariz, Dublin, Luksemburg, Frankfurt, če jih nekaj naštejem. Vendar nimajo prav, če mislijo, da bo selitev enega delovnega mesta iz Velike Britanije nujno pomenila, da bo šlo na eno od teh lokacij. Veliko stvari, ki jih opravlja finančno posredništvo, je najbolj učinkovitih v centrih, ki zberejo velik potencial likvidnosti, obvladovanja tveganj in kapitala. In to je pomembno. Če bodo nekatere funkcije, ki zahtevajo tako okolje, prenesene, ne bodo šle v nobeno od mest v Evropi, ampak v New York in Sinagpur. Posledica bi bila fragmentacija evropskega finančnega trga, stranke ne bi več mogle dobiti produktov in storitev, ki jih potrebujejo, ob cenah, primerljivih tistim, ki jih plačujejo danes. To bi ogrozilo evropsko konkurenčnost in pomeni nevarnost za vse nas.

Do vrha voditeljev EU, ki bo po pričakovanjih potrdil sporazum o tranziciji in odprl pot do pogajanj o prihodnjih odnosih, je še nekaj dni. Vidite kakšno oviro, da se to morda ne zgodi?

Politična volja je največja ovira pri sklenitvi kakršnihkoli pogajanj. Zelo pomembno je zato, da politiki vseh vpletenih strani, iz Velike Britanije, držav članic in evropske komisije razumejo, da mora biti dogovor o tranziciji potrjen zdaj. To je politična in gospodarska nujnost. Nato se lahko premaknemo k pogovoru o prihodnosti in opredelimo zelo tesen odnos med Veliko Britanijo in EU27.

Bo dolgoročni dogovor dosežen v času, ki je še na voljo? Podjetja zanima tudi to, na kakšen okvir sodelovanja lahko računajo čez nekaj let.

Prav imate, ko pravite, da so podjetja zelo zaskrbljena. Odgovoren pristop k poslu je, da upaš na najboljši izhod, načrtuješ pa za najslabšega. V finančni dejavnosti želimo še naprej čim učinkoviteje servisirati naše stranke. S tem omogočamo gospodarsko aktivnost, ki ustvarja delovna mesta, prinaša dohodek, davčne prilive. To je zelo pomembno povsod po Evropi. Mora pa priti do demonstracije politične volje. Tako bodo podjetja, ki razmišljajo o tem, da bi preselila svoje poslovne funkcije, dobila dodaten čas za razmislek. Najslabši scenarij bi bil, če bi podjetja sprejela odločitve zdaj – nekako jih morajo – pozneje bi se izkazalo, da bi sporazum pravzaprav pomenil, da se ne bi bilo treba preseliti iz Evrope.

Evropska komisija načrtuje, da bi prihodnje odnose zavezujoče definirali pred marcem 2019, ko bo formalno nastopil brexit. Je to uresničljivo?

Da bi tranzicija dolgo trajala, ni v interesu nikogar, zato mora biti časovno omejena. Pred kratkim sem govoril z visokim avstralskim pogajalcem, ki je sodeloval v dogovarjanju sporazuma o prosti trgovini med Avstralijo in ZDA. Izpogajali so ga v osmih mesecih. To je torej mogoče narediti, gre za politično odločitev. Mislim, da je na področju, kako urediti finance, tudi TheCityUK predstavil dobre predloge.

Zdi se, da je pri vprašanjih prihodnjih odnosov z EU britanska politika močno razdeljena. Kako velika je ta težava?

Ne delam za vlado, zato lahko to komentiram samo z zornega kota naše dejavnosti. Iskreno rečeno, bil je čas, ko je bilo težko ugotoviti, kaj želi britanska vlada. Ta čas je minil. Po zadnjih nastopih premierke in finančnega ministra je jasno, kakšen je načrt Velike Britanije. Po drugi strani pa tudi pričakovanja EU27 niso bila vedno jasna. Za najboljši izid pogajanj moramo doseči točko, ko obe strani ugotovita, kje so »cone pristanka«, se pravi, kjer se v praksi pogajalci lahko srečajo. Mislim, da smo zdaj pri vseh vprašanjih v boljšem položaju.

Kaj pričakujete od prihodnjega odnosa, je mogoče združiti dogovor o prosti trgovini in finančne storitve?

V pogajanjih je mogoče vse, če je politična volja. Stopiti moramo čez ovire preteklosti in pogledati na priložnosti za prihodnost. Noben od sedanjih sporazumov, ki jih ima EU, ne »deluje« za Veliko Britanijo, še posebno ne v finančni dejavnosti. In to ni presenetljivo. Govori se, da naj bi bila Ceta, sporazum s Kanado, edina, najboljša ponudba. Vendar, dogovorili so ga tako, da je odseval odnos med Kanado in EU. Odnos Velike Britanije je drugačen in pogajanja ga morajo upoštevati. Dobili bomo sporazum o prosti trgovini, sporazum nove generacije, narejen po meri. Za finančne storitve moramo vključiti medsebojno priznavanje standardov in regulacije. Zakaj? V trgovinska pogajanja sem vključen že trideset let. Povsod je šlo za to, da se je medsebojni odnos nadgrajeval, šel je proti konvergenci. Ta proces je popolnoma drugačen. Velika Britanija bo ob odhodu popolnoma usklajena z regulativo EU. Vprašanje, na katero mora odgovoriti sporazum, je, kako bomo urejali potencialno divergenco v prihodnosti. Mislim, da je najboljša pot za to medsebojno priznanje ureditev. K temu dodamo še regulatorno sodelovanje, to je vnaprejšnji pogovor o pričakovanih spremembah. S tem bi zagotovili, da ne bo sprememb, ki bi povzročale težave, prav tako pa odpravili strah, da je mogoča regulatorna »tekma proti dnu«. Velika Britanija bo ostala visokoregulirana jurisdikcija z visokimi standardi.