Cena nadaljnje evropske integracije utegne biti visoka za Slovenijo

Ljubljana -- Problemi EU se niso začeli in se ne bodo končali z brexitom, migrantsko ali evrsko krizo. Odgovore na ta vprašanja bo Evropa težko našla brez diskusije o tem, katera vizija Unije je tista, kot je v Cankarjevem domu poudaril eden od razpravljalcev, v katero bo mogoče verjeti tudi v težkih časih.

Prva javna okrogla miza o prihodnosti Evropske unije, ki jo je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve, je poskušala posledice odločitve Združenega kraljestva umestiti v širšo razpravo o prihodnosti Unije in velikosti izzivov, pred katerimi se je ta znašla. Iz obilice vprašanj in tem, o katerih so spregovorili udeleženci, je bilo težko razbrati skupni imenovalec, rdečo nit, ki bi vodila k odgovoru na to, kje bo Evropa čez nekaj let. Jasno je, da problemi niso samo ekonomski, pravni in instituticionalni, temveč predvsem politični.

Odnosi med evropskimi državami so s poglabljanjem različnih kriz zašli v slepo ulico, iz katere bo težko najti izhod. Po 60 letih procesa širitve in poglabljanja se je obseg problemov tako razširil, da je iskanje skupnih točk med državami čedalje težje, je povedal Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Najbolj nazorna posledica tega je bil britanski referendum.

EU je pred velikimi spremembami, pri katerih se bomo morali spomniti, da je Unija nastala predvsem kot politični projekt, je opozoril Mrak, podobno pa so menili tudi drugi člani panela. »Želeli smo si skupnosti, ki bo z vzajemnimi koristmi gradila dejansko solidarnost. To je edini način, kako zagotoviti trajno razmerje - mora biti tako, da ustreza obema stranema,« je povedal profesor Matej Accetto z ljubljanske pravne fakultete. Brexit je zgolj razkril oziroma poudaril razdvojenost v pogledih o tem, kakšna bi morala biti EU.

Izvor legitimnosti

V jedru težav, s katerimi se sooča EU, je vprašanje politične legitimnosti. Evropska unija danes deluje drugače, kot je pred desetimi, dvajsetimi leti. Evropska komisija je bolj politična; Accetto, denimo, to razume predvsem kot posledico »želje, da bi politično skupnost napolnili z večjim pomenom«. Toda vprašanje je, ali je to pravi način reševanja teh težav. Kot je pojasnil Matej Avbelj, pravnik in profesor na fakulteti za državne in evropske študije, je »problem EU ravno v tem, da si je naložila toliko pristojnosti in aktivnosti, ki potrebujejo demokratično potrditev«. Obstanek evra bo težko zagotoviti brez vzpostavitve fiskalne unije, »toda fiskalna unija se dotika tistega, kar je srž vsakega političnega boja, torej za kakšen namen bo neka oblast porabila davkoplačevalski denar«. Državljani članic EU z evropsko politiko nimajo nikakršnega iskustva, imajo pa ga z nacionalno politiko, a so z njo ravno tako nezadovoljni. Avbelj je prepričan, da bi morali evropski demokratični deficit začeti reševati na nacionalni ravni, ker da ta od tam tudi izvira.

Toda za reševanje teh težav je potrebna predvsem politična razprava. Tako iz občinstva kot s strani govornikov je bilo mogoče slišati pomisleke o smiselnosti pomikanja v smeri vzpostavitve fiskalne unije, če je vir legitimnosti v EU nacionalna država in bo to, kot vse kaže, tudi ostala. »Brexit je povedal, da je vir pravne, ekonomske in politične legitimnosti suveren britanski parlament, ki je v direktnem stiku z ljudmi,« je poudaril diplomat in nekdanji veleposlanik Iztok Mirošič, ki je razpravo spremljal iz občinstva.

Dnevnopolitična realnost, pomanjkanje zaupanja med državami, odsotnost evropskega političnega prostora pod vprašaj postavljajo vse ideje o nadaljnjem evropskem povezovanju. »Problem demokratičnosti je, da jo je na evropski ravni zelo težko zagotoviti brez odpovedovanja vrednotam, v katere verjamemo doma,« je pojasnil Accetto. Takšno početje pa lahko med drugim ogrozi nacionalne identitete posameznih držav. Po njegovih besedah bi se dva milijona Slovencev med 500 milijoni Evropejcev porazgubila. »Vprašanje je, ali smo za voljo gradnje evropskega demosa pripravljeni spreti takšno ceno.«