Češka: favorita za zmago sta Zeman in Drahoš

Na Češkem se je začela predsedniška predvolilna tekma. ­Volitve bodo sredi januarja. ­Sedanji predsednik Miloš Zeman je najbolj priljubljen med kandidati, a v morebitnem drugem krogu ga utegne premagati največji tekmec, neodvisni kandidat Jiří Drahoš.

»Prihodnji češki predsednik bi moral dati ljudem upanje, saj je za Čehe predsednik nekaj takega kot oče naroda oziroma Bog. Zato pričakujejo, da bo rešil vse njihove probleme,« je prejšnji teden dejal 61-letni Mirek Topolánek, nekdanji voditelj Državljanske demokratske stranke, ki je tik pred zdajci najavil svojo kandidaturo. Nekdanji češki premier, ki je mednarodno »zaslovel« s tem, da je njegova vlada padla ravno v času, ko je bila leta 2009 Češka na čelu EU, je nastopil na pravni fakulteti Karlove univerze v Pragi, kjer so prvo soočenje kandidatov pripravili takoj, ko se je uradno končal rok za prijavo kandidature. Najpomembnejša novica s soočenja je bila, da med navzočimi sedmimi od devetih uradnih tekmecev za predsedniški položaj ni bilo 73-letnega Zemana, ki je pred dobrimi štirimi leti postal prvi neposredno izvoljeni češki predsednik.

Spremenjeno razpoloženje

Jezični Zeman, ki je bil nekoč prvi mož socialdemokratske stranke, v letih 1998–2002 pa je vodil zvezno vlado, se ne namerava posloviti že po prvem petletnem mandatu. Le odločil se je in tudi napovedal, da se ne bo šel nobene kampanje in da se ne bo udeleževal javnih razprav s tekmeci. »Kljub temu ima enkrat na teden pogovor na zasebni televiziji, zaposlen je z obiski vseh koncev in krajev po državi, državljane pa so o njegovi kandidaturi obvestili po pošti,« so ugotovili na spletišču Prague Daily Monitor. Po javnomnenjskih raziskavah je Zeman, ki se je po besedah novinarjev ameriškega državnega ponudnika novic Glas Amerike »naslanjal na Rusijo in Kitajsko«, še vedno najbolj priljubljen med vsemi devetimi kandidati, še spomladi je bila njegova prednost tolikšna, da so komentatorji napovedali, da sploh ne bo drugega kroga.

V zadnjem času se je razpoloženje na Češkem spremenilo. Za sedanjega predsednika bi glasovala kaka tretjina volivcev, kar pomeni, da bi se moral v drugem krogu spopasti z 68-letnim Jiříjem Drahošem, ki bi v prvem krogu nabral 22 odstotkov glasov. A če je verjeti nedavnim izsledkom češke agencije Median, bi Zemana v drugem krogu pričakalo presenečenje, saj bi zmagovalnih 51 odstotkov glasov dobil bolj »pronatovski in proevropski« Drahoš, ki je nekoč vodil Češko akademijo znanosti. Teh izsledkov so se v Zemanovem štabu razveselili, saj se je priljubljenost sedanjemu predsedniku precej povečala v primerjavi z rezultati prejšnjih treh anket, v katerih Median že od aprila postavlja ista vprašanja.

Še septembra bi za Drahoša v drugem krogu glasovalo 55,5 odstotka volivcev. Razlog, zakaj bi Drahoš premagal Zemana v morebitnem drugem krogu, analitiki vidijo v tem, da odnos do Zemana izraža veliko razcepljenost v družbi, v kateri so eni goreči privrženci sedanjega predsednika, drugi pa mu v enaki meri nasprotujejo. Po zadnji raziskavi bi bil Zeman kot novi predsednik nesprejemljiv kar za 53 odstotkov, neodvisni Drahoš pa le za 30 odstotkov vprašanih.

Ta dva politika sta bila do nedavnega glavna favorita v tekmi, ki pa se ji je tik pred uradnim koncem zbiranja prijav tekmovalcev pridružil še Topolánek. Vpliva njegovega nenadnega vskoka še niso izmerili, saj se doslej nekdanji voditelj desničarsko liberalne stranke, ki je na nedavnih parlamentarnih volitvah zasedla drugo mesto, ni pojavljal na lestvicah priljubljenosti kandidatov. Sedmerica, ki se je prejšnji teden prvič pomerila v javnem soočenju, je morala pojasniti svoja stališča do trenutno ene najbolj vročih tem, predloga o uvedbi neposredne demokracije oziroma pripravi obveznih referendumov, na katerih bi državljani sami odločali o najpomembnejših ­vprašanjih. Najbolj goreče zagovarjajo takšno spremembo v skrajno nacio­nalističnem, protiislamskem in protievropskem gibanju Svoboda ter neposredna demokracija, ki je oktobra doživelo velik volilni uspeh in si s četrtim mestom prislužilo 22 sedežev v 200-članskem parlamentu.

Babisconi

Enako število poslancev ima tretjeuvrščena piratska stranka, v kateri prav tako podpirajo zamisel o referendumih, zanje pa se je zavzel tudi predsednik Zeman. Kritiki so posvarili, da bi takšna odločitev slej ko prej privedla do »čeksita«, češkega izstopa iz Evropske unije.

Drugo zanimivo vprašanje za predsedniške kandidate je bilo, ali bi sedanjemu mandatarju Andreju Babišu, čigar stranka Ano je prepričljivo zmagala na volitvah in dobila skoraj trikrat toliko glasov kot drugouvrščena državljanska demokratska stranka, omogočili še drugi krog pogajanj o sestavi nove koalicije. To mu v prvem krogu ni uspelo, saj nobena od ostalih dovolj močnih strank noče sodelovati z vladajočo stranko, ki jo vodi drugi najbogatejši češki državljan in osumljenec sodelovanja tako v korupcijskih poslih kot z nekdanjo tajno češkoslovaško policijo. »Češkega Trumpa« oziroma »Babisconija«, kakor tudi pravijo Babišu, so v sredo opazili v nabito polni predavalnici pravne fakultete, kjer sta najpomembnejša Zemanova tekmeca izjavila, da bi ravnala drugače kot sedanji predsednik. Ta je Babišu že dal zeleno luč za nova pogajanja, mandatar pa razmišlja, da bi sestavil manjšinsko vlado. A tudi za to bo v parlamentu potreboval glasove članov tistih strank, ki so zavrnile vstop v njegovo vlado.