Tiskane izdaje
Kakšen četrtek za Španijo in Katalonijo. Potem ko je bilo danes dopoldne mogoče slišati, kako bo predsednik Carles Puigdemont že čez nekaj ur napovedal predčasne volitve v Kataloniji, razpustil parlament in po tako spravljivi poti ustavil današnjo špansko aktivacijo 155. člena, se to ni zgodilo. Vzrok: Barcelona ni dobila dokončnega zagotovila, da se Madrid ne bo z radikalnimi ukrepi znesel nad njo.
Kar se je menda dogajalo v ozadju, je povedno. Po besedah vira iz katalonske vlade za Delo je zelo verjetno pričakovati razglasitev neodvisnosti v katalonskem parlamentu in španskem senatu aktivacijo 155. člena ustave.
Od daleč je že ves čas videti, da ne gre na katalonski osamosvojitveni poti nič zlahka: gorečneči bi pričakovali več (predsednikove) udarnosti, a kadar je na kocki mir za milijone ljudi, je najbrž prav, da je ni. In tako se je po dolgi delovni noči s srede na četrtek zapletalo tudi danes, ko naj bi se Puigdemont odločil, kaj bo storil pred napovedano današnjo špansko aktivacijo 155. člena ustave. Preigravali so tri možnosti: razpisati predčasne volitve; razglasiti neodvisnost in razpisati volitve; razglasiti neodvisnost – in se odločiti: za volitve.
Kaj se je zgodilo?
Mediji smo lahko spremljali, ne le da je regionalna vlada v Barceloni dopoldne za nekaj minut »zamudila« faksiranje pisma v španski senat (in tako tudi z obrazložitvijo in opozorilom, da z namenom izogniti se še hujšemu zaostrovanju in v resnici kršitvi španske ustave pri pravici do politične avtonomije regij ne kaže prižgati skrajnega gumba), ampak so popoldne prestavljali in tudi odpovedali Puigdemontovo izjavo za javnost, v kateri naj bi Kataloncem pojasnil, zakaj so najboljša pot predčasne volitve (govorilo se je o 20. decembru). A kot pravi vir, tega ni storil, ker Barcelona ni dobila dokončnega zagotovila, da bo v primeru razpisa volitev, ne pa tudi razglasitve neodvisnosti, prav tako Madrid stopil korak nazaj – in bodo skupaj pomirili strasti.
Carles Puigdemont ni dobil zagotovila, da se Madrid ne bo z radikalnimi ukrepi znesel nad Katalonijo. Foto: Pau Barrena/AFP
V zadnjih dnevih so menda poskušali med sprtima stranema posredovati številni, pisalo se je o predsedniku baskovske vlade Íñigoju Urkulluju; čeprav osebnega srečanja med Puigdemontom in premierom Marianom Rajoyem ni bilo. Menda so na verbalni ravni celo »dosegli dogovor«: Katalonci bi imeli volitve, Španci pa ne bi aktivirali 155. člena ustave, na prostost bi izpustili katalonska »politična zapornika«, zaprta voditelja independentističnih organizacij Jordija Sancheza in Jordija Cuixarta, ter umaknili iz Katalonije 12.000 španskih pripadnikov policije in vojske.
V Madridu so menda prevladali najradikalnejši glasovi iz Ljudske stranke, podprti z gorečneži iz stranke Državljani, češ da samo predčasne volitve Kataloniji ne morejo biti dovolj, ampak je treba neposlušno regijo umiriti še 155. členom. Da bi volitve morale biti zadosten ukrep, so pred dnevi pomirjali tudi španski socialisti in zagovarja jih zmernejša struja v Ljudski stranki. A ker se zdi, da so v Madridu dobili bitko radikalci, je Puigdemont danes popoldne izjavil, da volitev ne bo – čeprav z zavedanjem, da je kot predsednik odgovoren za red in mir v Kataloniji – in da je odločitev v rokah katalonskega parlamenta. V vladi in politični bližini je moralo vreti, kajti odstop sta že čez dan napovedala dva poslanca, pred vladno palačo pa so se začeli zbirati ljudje in Puigdemonta zmerjali z izdajalcem.
Razdori in zahteve
Kakor je bilo napovedano, se je pozno popoldne začelo dvodnevno zasedanje katalonskega parlamenta, ko naj bi se poslanci izjasnili o razglasitvi neodvisne republike in tudi o tem, kako bo katalonska stran odgovorila na španski 155. člen. Hkrati je tudi senat v Madridu začel razpravljati, kako natančno bi v Kataloniji uveljavljali omenjeni člen ustave. Prelomni politični odgovori naj bi bili predstavljeni danes. Potem je verjetno mogoče pričakovati hude pritiske Madrida na Katalonijo, zelo verjetne so aretacije katalonskih političnih voditeljev, v Barceloni bodo po razglasitvi neodvisnosti čakali na odzive tujine – in Madrid nič manj.
In bati se je besa množic. Še ne dolgo tega je bila neodvisnost samo zanimiva in pikantna tema pogovorov, ob katerih so se ljudje tudi razvnemali, razdorov je veliko, tudi znotraj domov in družin. Ob tolikšni čustveni razvnetosti je teren pravšnji za najmračnejše scenarije. Kljub vsemu je upati, da si bosta Madrid in Barcelona danes vendarle dala še eno priložnost, da stopita skupaj in ne prevratno narazen.
