Danska odkupila podatke, razkrite s #PanamaPapers

Oblasti nameravajo preiskati, ali so danski državljani, ki jih omenjajo razkriti dokumenti, utajevali davke.

Objavljeno
07. september 2016 17.56
PANAMA-TAX/
Ma. Ja.
Ma. Ja.

København − Afera #PanamaPapers se še ni polegla, kaže poteza Danske, ki je kot prva država na svetu kupila razkrite podatke o davčnih malverzacijah, povezanih z družbo Mossack Fonseca. Tamkajšnje oblasti nameravajo zdaj podrobno preiskati, ali je od 500 do 600 danskih državljanov, ki jih omenjajo razkriti dokumenti, morda utajevalo davke, poroča britanski Guardian.

Kot je po navedbah Guardiana pojasnil danski davčni minister Karsten Lauritzen, je k oblastem sredi poletja pristopil anonimni vir in vladi sprva posredoval vzorec dokumentov. Na podlagi natančnega pregleda in spoznanja, da je dokumentacija pristna, je danska vlada za kontroverzni dogovor najprej skrivaj pridobila soglasje strank v parlamentu, nato pa so se z virom dogovorili za odkup podatkov. Za dokumentacijo so plačali približno 1,2 milijona evrov.

Kot smo poročali, je afera Panamski dokumenti izbruhnila na začetku aprila, ko je skupina novinarjev z vsega sveta na podlagi odteklih dokumentov družbe Mossack Fonseca, ki jih je prejel nemški časnik Süddeutsche Zeitung ter jih delil z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ta pa s še več kot sto novinarskimi organizacijami po svetu, razkrila, kako so nekateri pripadniki globalne elite s pomočjo panamske odvetniške družbe svoje premoženje naložili v davčne oaze.

V mrežo se je med drugim ujelo več kot sto politikov, športnikov, slavnih ter drugih posameznikov in podjetij. Zaradi izbruha afere je bil po pritiskih protestnikov in politike s položaja prisiljen odstopiti islandski premier Sigmundur Davíð Gunnlaugsson; britanski premier David Cameron pa je moral pojasniti svoje naložbe v očetovem skladu in − skupaj z nekaterimi drugimi britanskimi politiki − razkriti svojo davčno napoved. Z vprašanji, povezanimi z afero in računi v davčnih oazah, se otepa tudi argentinski predsednik Mauricio Macri, proti kateremu je zvezno tožilstvo odprlo preiskavo. Preiskave so napovedali tudi v Avstraliji, Franciji, Indiji, Mehiki, Peruju, Španiji in drugod. V Rusiji so medtem razkritje pripisali ZDA in dodali, da hočejo nasprotniki Rusije na tak način doseči njeno poslušnost; na Kitajskem pa so blokirali medijsko poročanje o razkritjih.

V evropskem parlamentu so odvetniško družbo Mossack Fonseca in panamsko vlado pozvali na zagovor pred posebni parlamentarni odbor za obravnavo nepoštenih davčnih praks Taxe II, vzpostavljen po davčni aferi Luxleaks; poleg tega so poslanci evropsko komisijo pozvali k odločnejšemu ukrepanju. Komisija je nato za povečanje davčne preglednosti podjetij predlagala obvezno javno poročanje za največja podjetja, ki delujejo v EU.

V Panami pa so po izbruhu afere napovedali preiskavo razkritij. Panamski predsednik Juan Carlos Varela je obljubil, da bodo sodelovali z vsemi preiskovalci, a hkrati dodal, da bo branil podobo države. Panamske oblasti so pozneje sporočile, da bodo poglobile pogovore z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o izmenjavi davčnih informacij ter izboljšale tudi izmenjavo informacij s Francijo, ki je posvarila, da bo Panamo znova uvrstila na svoj črni seznam davčnih oaz. Z njega so jo francoske oblasti odstranile leta 2012, po tem, ko sta državi sklenili dvostranski sporazum o boju proti utaji davkov. Panama se je sicer šele pred dvema mesecema prebila z mednarodnega »sivega seznama« držav, ki ne storijo dovolj v boju proti pranju denarja in morebitnemu financiranju terorizma.