Drama v evropski hiši spletk

Bruselj – Bitka za položaj­ ­prihodnjega predsednika evropskega parlamenta se zaostruje. Politične skupine izvajajo manevre in kujejo spletke, s katerimi si želijo zagotoviti­ prednost pred odločilnimi dnevi.

V največji skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), imajo dovolj slepomišenja skupine socialistov in demokratov (S&D). Zato so objavili tajni sporazum – njegova vsebina je bila že dolgo znana –, ki so ga sklenili z njimi junija 2014. Podpisala sta ga vodji obeh največjih skupin, bavarski konservativec Manfred Weber za EPP in nemški socialdemokrat Martin Schulz za S&D. Skladno s tem bi po koncu Schulzevega predsedovanja zasedel položaj prvega človeka evropskega parlamenta politik iz EPP. Schulz se bo prihodnji teden res poslovil, a njegova skupina ne priznava več sporazuma z EPP.

Demenca napada stranke

Tudi liberalci (Alde), ki so dva dni pozneje pristopili k sporazumu dveh velikih skupin in si zagotovili njuno podporo v drugih kadrovskih kombinatorikah, bi najraje kar pozabili na zaveze. V bitko so poslali svojega Guya Verhofstadta, ki se ni branil niti spogledovanja z italijanskim Gibanjem 5 zvezd (M5S) Beppeja Grilla. Za socialiste je pakt z EPP le črka na papirju, ki da v spremenjenih okoliščinah zanje ne velja več. Zato so kandidirali voditelja svojih poslancev, Italijana Giannija Pittello, ki napoveduje nov veter v evropskem parlamentu – usmeritev proti varčevalni politiki.

Za Bavarca Webra je takšno omalovaževanje sklenjenih sporazumov nesprejemljivo. »Vprašanje je, ali podpisi sploh še veljajo,« je svaril pred bruseljskimi časnikarji. V paktu da so nedvoumna dejstva o delitvi predsedniškega položaja v evropskem parlamentu. V EPP so opozorili, da je bil cilj sporazuma proevropskih skupin omejiti moč skrajnežev in nasprotnikov EU. Brez sodelovanja proevropskih strank bi po Webrovi oceni, glede na razmerje sil v evropskem parlamentu, radikalne skupine dobile vpliv na kadrovske in vsebinske odločitve.

Moti ga, da Pittella za svojo izvolitev pričakuje glasove iz Evropske združene levice (GUE), v kateri so tudi komunistični skrajneži. Podobno da si je Verhofstadt prizadeval za glasove Grillovega M5S, ki je nasprotnik evra. Če pakt ne bo upoštevan, bosta Pittella in Verhofstadt morala prevzeti odgovornost za destabilizacijo »v tej hiši«, je opozoril Weber. Kandidat EPP Antonio Tajani, ki je bil izbran na notranjih volitvah, je v Webrovih očeh stoodstotni Evropejec, ki si želi pošteno in nevtralno voditi evropski parlament. Tudi v težkem notranjepolitičnem položaju v Italiji da je zagovornik Unije.

Socialisti so svoj odstop od pakta z EPP utemeljili z drugim kadrovanjem v EU. Podpisan je namreč bil, preden je bilo znano, kdo bo na preostalih vodilnih položajih v Bruslju. Izgovarjajo se, da so pričakovali, da bo predsednica evropskega sveta postala danska socialdemokratka Helle Thorning-Schmidt … Položaj je na koncu pripadel nekdanjemu poljskemu premieru Donaldu Tusku iz vrst EPP. Njegov (prvi) mandat, ki traja poltretje leto, se bo iztekel spomladi. Ena od njegovih šibkih točk za podaljšanje mandata je, da se je postavila proti njemu nova nacionalkonservativna vlada v Varšavi.

Politična drama

Kljub temu ni verjetno, da bo poljska vlada na koncu pripravljena žrtvovati svojega rojaka na visokem položaju v Bruslju. Poleg tega članice nočejo, da bi evropski parlament, ki je že pred zadnjimi evropskimi volitvami izsilil, da je zmagoviti »spitzenkandidat« postal predsednik evropske komisije, spet posegal v njihove kadrovske pristojnosti. Če kadrovskih rošad ne bi bilo in bi na koncu v parlamentu zmagal Italijan Tajani, bi EPP imela svoje ljudi na vseh treh vodilnih položajih v EU, saj je iz njihovih vrst tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Socialisti sicer radi pozabijo, da iz njegovega tabora prihajata visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini in vodja skupine z evrom Jeroen Dijsselbloem. Tudi v EPP pravijo, da je evropski parlament samozavestna in samostojna institucija, ki pri odločanju o svojem predsedniku ne bi smela biti del svežnja z drugimi institucijami. Vsekakor bo odločanje o prihodnjem predsedniku evropskega parlamenta svojevrstna drama. Ker je glasovanje tajno, ne more biti nadzora nad odločanjem posameznih poslancev.