»Državljani pokazali več razuma kot voditelji«

Biljana Vankovska: Scena je več kot zastrašujoča, vendar še ne pričakujem spopadov.

Objavljeno
19. december 2016 17.07
Zoran Zaev, the leader of the opposition SDSM celebrates wit the supporters in front of the government building, claiming victory on a general election in Skopje, Macedonia, late Sunday, Dec. 11, 2016. SDSM claims victory over, as they say, their party
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Prvak SDSM Zoran Zaev je napovedal pritožbo na ustavno sodišče, če bo državna volilna komisija zavrnila njihove pritožbe na volilne rezultate. Državljane je pozval, naj mirno počakajo na končni izid. Pred zgradbo komisije so dežurali pristaši VMRO-DPMNE, da bi ubranili svojo zmago in preprečili razveljavitev večinske volje volivcev.

Biljana Vankovska je profesorica Inštituta za obrambne in mirovne študije na Filozofski fakulteti v Skopju. Bila je članica vrste mednarodnih združenj, v raziskovalnem delu pa se posveča civilno-vojaškim odnosom in varnosti na Balkanu. Z njo smo se pogovarjali pred odločitvijo državne volilne komisije, da zavrne pritožbe Socialdemokratske stranke Makedonije (SDSM) na volilne rezultate.

Praviloma se od volilne demokracije pričakuje, da bo kanalizirala družbene konflikte in jih razrešila s proceduralnimi in institucionalnimi sredstvi...

To se je v Makedoniji po dveh letih in pol krize pokazalo kot misija nemogoče. Napetosti so še večje, njihova kulminacija šele prihaja. Fokus konflikta je bil v tako imenovanem makedonskem bloku, preliminarni volilni rezultati pa kažejo na jasno polarizacijo in skoraj popolno delitev v makedonskem volilnem telesu, kar je delno posledica volilnega sistema, ki ne omogoča izhoda iz bipolarizma in binacionalizma. Dokler so v teku pritožbe, ne moremo govoriti o zmagovalcu. Razlika med VMRO-DPMNE in SDSM je 51:49, kar se lahko spremeni. Ni izključeno, da se bo končalo s pat pozicijo, kar bi pomenilo, da bo oblikovanje nove vlade enako mučno, kot sta bili kriza in predvolilna kampanja.

Kolikšna je nevarnost eksplozije nezadovoljstva in možnost spopadov v razdeljeni državi?

Stranke, opazovalci in večina javnosti se strinja, da so bile volitve bolj množične, mirne in demokratične, kot je kdor koli pričakoval. Kot neosnovan se je pokazal strah, da bi lahko prišlo do fizičnih obračunov in nasilnega polnjenja volilnih skrinjic. Ker so se državljani pokazali bolj razumni kot politični voditelji, ki v predvolilni kampanji niso skoparili s sovražnim govorom, si je makedonska javnost za trenutek oddahnila. Majhno število incidentov ni vplivalo na celotno sliko. Napetost je začela rasti, ker državna volilna komisija 24 ur po zaprtju volišč še ni sporočila preliminarnih rezultatov. Poleg tega so ameriški in drugi veleposlaniki s svojo fizično prisotnostjo poskušali odkrito vplivati na delo komisije, njeni člani pa so iskali nasvete na veleposlaništvih. Njihovo ravnanje je pomenilo za državljane, ki so nezaupljivi do tujcev, prilivanje olja na ogenj. Ker ni končnih rezultatov, razmere niso niti jasne niti mirne. VMRO-DPMNE računa, da bo z DUI oblikovala manjšinsko vlado. Prvak SDSM Zoran Zaev govori o padcu režima, ne razkrije pa nepravilnosti, na katere se sklicuje njihova pravna ekipa v formalnih pritožbah. Dobro je, da so se odločili za proceduralno pot preko pritožb.

Ali ni zmagoslavje makedonskih strank račun brez krčmarja, ker je ključ prihodnje vlade v rokah albanskih strank?

Tu se bo začela kombinatorika in morebitna velika presenečenja. Najverjetneje je VMRO-DPMNE presenečena, da se je zanjo izšlo tako dobro, ker njihov voditelj Nikola Gruevski ni ostal le na nogah, temveč je dobil večje število glasov kot nasprotniki, čeprav to še ne pomeni večjega števila mandatov. Zaev igra zmagoslavno evforijo, ker je bilo neprijetno presenečenje, da je kljub močnim adutom, kot so prisluškovalna afera, čiščenje volilnih seznamov, medijska regulativa in kadri SDSM v državni volilni komisiji in nekaterih ministrstvih, SDSM zmagala za en sam mandat. Še več, pokazalo se je, da njihovi nepreverjeni podatki niso natančni. Mnogi so pričakovali, da bo Gruevski hudo kaznovan. Pred opozicijo je faza samoizpraševanja. Zakaj ni uspela ustvariti združene opozicijske fronte? Kako da je dobila presenetljivo veliko število albanskih glasov, vendar nezadostno število glasov neodločenih makedonskih volivcev, ki ne morejo oprostiti SDSM kriminalne privatizacije in pavperizacijo v devetdesetih? Zakaj je pisana revolucija ostala elitistični in nevladni projekt, ki ni zajel navadnih ljudi? Zanimivo je tudi, da SDSM krivico pripisuje najmlajši stranki Levica, ki naj bi odvzela njene volivce, čeprav je iz statistike razvidno, da je to nesmisel.

Biljana Vankovska. Foto: Jure Eržen


Kaj pomeni za Makedonijo, da številni Albanci niso glasovali po etničnem načelu?

V albanskem bloku je vojni heroj Ali Ahmeti detroniziran in ponižan, vendar ne od albanskih konkurentov, temveč od SDSM, ki mu je odvzela glasove. Na prvi pogled so Albanci pokazali večjo demokratično kapaciteto, ker jih je veliko preskočilo etnično prepreko in glasovalo za makedonsko stranko. Kljub temu ne smemo pozabiti, da je bila volilna agenda etnizirana in ne državljanska, s tujo finančno pomočjo pa so jo širili verski voditelji v džamijah. Pojavile so se nove stranke. Voditelj ene izmed njih, ki jo tvorijo odpadniki iz DPA, je pred leti na skupščinskem govorniškem odru z vžigalnikom ponazoril, kako bo vse gorelo, če ne bodo sprejete albanske zahteve. Poseben fenomen in presenečenje je Besa, ki vnaša mešanico etnične in verske komponente. V politični spekter prinaša šeriatsko dimenzijo, ki je doslej ni bilo. Po zaslugi taktike SDSM je prišlo do tega, da Albanci v neodvisni Makedoniji še nikoli niso imeli manj poslancev. Kljub temu imajo večjo relativno moč, ker sta od njih odvisni oblikovanje vlade in vladna politika. Ker jih je na konzultacije pozval Edi Rama, so Makedonci še bolj nemirni.

Prvak socialdemokratov skuša vsiliti nov princip, ki ga ni v ustavi in je v nasprotju s parlamentarno logiko...

Na račun nepopularnosti Gruevskega pri Albancih in tesnega volilnega izida poskuša Zaev izsiliti združitev mandatov vseh strank, brez VMRO-DPMNE, kar naj bi odražalo večinsko voljo državljanov. Po tem scenariju pričakuje, da predsednik države ne bo dal mandata za oblikovanje vlade voditelju zmagovalne stranke, temveč njemu. Če se rezultati po odločitvi o pritožbah ne bodo spremenili, bo moral Gjorge Ivanov ravnati po ustavi. Če bo Zaevu uspelo vnesti nemir v vrste poslancev DUI, ni izključeno, da bo morala VMRO-DPMNE vrniti mandat in ga predati SDSM. V vsakem primeru bo zanimivo spremljati pogajanja in licitiranje z etničnimi zahtevami. Snovalci pržinskega dogovora naj bi tehtali tudi opcijo o veliki koaliciji ali koncentrirani vladi, po nekaterih navedbah pa je bil načrt mednarodne skupnosti, da tako kot leta 2001 vsili vlado nacionalne rešitve. Po dosedanjih izkušnjah s hibridnimi ministrstvi in institucijami oblikovanimi po strankarskem ključu eksperiment ne bo uspel, vlada z meduzino glavo pa ne bo niti funkcionalna niti reformska. Analitiki že zdaj napovedujejo nove predčasne volitve, kajti kdor koli bo vodil vlado, ne bo sposoben upravljati države, kriza pa se bo samo še poglobila. Bolj kot oblikovanje vlade skrbi normalizacija odnosov v družbi, ker sta zdaj največji makedonski stranki, ki sta pomerili svoje moči, še bližji spopadom kot pred dvema letoma in pol.

Kaj lahko prinese nepriznavanje volilnih rezultatov?

V volilni noči je Zaev naredil salto mortale. Razglasil je veliko zmago in padec režima ter pozval člane, naj slavijo pred vladno palačo. Dokler so slavili, so glasovnice kazale vse večjo prednost VMRO-DPMNE. Kasnejša odločitev Zaeva, da ne bo priznal volilnih rezultatov, ni tako kategorična, kot je bila leta 2014, ker je tudi SDMS po zaprtju volišč čestitala državljanom za poštene in regularne volitve. Za razliko od predhodnih volitev so se tokrat odločili za uporabo institucionalnih kanalov in vložili pritožbo na državno volilno komisijo. Zdaj so pričakovanja in vložki preveliki, ne samo SDSM, temveč tudi mednarodne skupnosti, ki je odkrito sodelovala v kampanji na njeni strani. Do točke uradnih pritožb je vse prav. Za Zaeva je to edina možnost, da dokaže nepravilnosti in se izogne logičnemu dejanju, da prizna poraz.

Se javnost boji dogodkov pred zgradbo državne volilne komisije?

SDSM in Besa se dogovarjata za množične proteste, VMRO-DPMNE pa poziva članstvo, naj bo pripravljeno. Pred zgradbo komisije izmenično parkirajo vozila z diplomatskimi tablicami, varujejo pa jo policijska oklepna vozila. Scena je več kot zastrašujoča, vendar še ne pričakujem spopadov. Bitka poteka znotraj komisije, ker si tujci prizadevajo uravnotežiti rezultat na 50:50, tako da bi se oblikovala koncentrirana vlada, sledile pa bi nove predčasne volitve. Ne vem, kaj se bo zgodilo, kar se dogaja, pa niso ne volitve ne država. V dveh letih je Makedonija izgubila vse, kar je bilo podobno vsaj slabi verziji demokracije. Sem velik pesimist, še posebej, če upoštevam, kaj se dogaja na regionalni in globalni ravni.