Dvojna igra s Severnim tokom 2

V evropski komisiji se še nočejo postaviti po robu novi plinski kupčiji med Nemčijo in Rusijo.

Objavljeno
16. februar 2016 20.49
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Zagotavljanje večje­ energetske varnosti EU, ki vključuje manjšo odvisnost Evrope od uvoza ruskega plina, je večkrat razglašen cilj nove evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja.

Na podlagi izkušenj z rusko-ukrajinskima krizama leta 2006 in 2009, ko je bila ogrožena preskrba Evrope s plinom, so članice sprejele kopico ukrepov za zmanjševanje negativnih posledic, če bi se zgodilo zaprtje pip. Eden od ukrepov so bili povezovalni plinovodi med članicami. »Politične napetosti na naših mejah so jasno opozorilo, da težave [z ranljivostjo] ne bodo kar izginile,« je ob predstavitvi novega svežnja predlogov za energetsko varnost opozoril komisar za energijo Miguel Arias Cañete.

Dvojna igra Nemčije

Po bruseljskih načrtih naj bi evropska komisija imela več pooblastil pri nadzoru energetskih projektov članic z državami zunaj Unije. Tako bi meddržavne energetske sporazume, kar zadeva njihovo skladnost z zakoni EU, lahko pregledovala vnaprej, pred njihovim uradnim podpisom. Če bi Bruselj dobil nova pooblastila, bi se ognili­ zapletom, kakršen se je zgodil z Južnim tokom. Sklenjeni sporazumi z Rusijo o njegovi gradnji so bili namreč po presoji evropske komisije v nasprotju s pravom EU, ki, denimo, ne dopušča, da je proizvajalec plina hkrati tudi lastnik omrežja za prenos.

Tudi pri komercialnih kupčijah med podjetji naj bi komisija dobila večjo vlogo, če bi vsebina pogodb zadevala varnost preskrbe z energije. Cañete je opozoril, da lahko imajo odločitve ene članice v času, ko se energetski trg združuje, negativen učinek na varnost preskrbe v drugih članicah. V zadnjih tednih potekajo ostre razprave o novem velikem rusko-nemškem projektu: podvojitvi zmogljivosti Severnega toka, ki deluje od leta 2011 in po katerem se lahko pretaka 55 milijard kubičnih metrov plina na leto.

Severni tok z več kot 1200 kilometrov dolgimi cevmi povezuje ruski Viborg z nemškim Greifswaldom. Novi projekt z Gazpromom je bil kočljiva tema že na decembrskem vrhu EU. Italijanski premier Matteo Renzi je bentil nad ravnanjem Nemčije, ker da igra dvojno igro, saj da si kljub podaljševanju evropskih sankcij proti Rusiji prizadeva za energetski megaprojekt. Predsednik evropskega sveta, Poljak Donald Tusk, je bentil, da bi s Severnim tokom 2 še povečali odvisnost od Rusije in da bo 80 odstotkov ruskega plina šlo v Evropo le po eni poti.

Kanclerka Angela Merkel ves čas brani širitev plinovoda z argumentacijo, češ, projekt je komercialen, saj v njem sodelujejo le zainteresirana podjetja. Ob nemških orjakih, Eonu in Basfu, bi v projektu z Gazpromom delovali še OMV (Avstrija), Shell (Nizozemska) in Engie (Francija). V evropski komisiji so pazljivi v ocenah nastajajočega projekta, saj še pripravljajo njegovo pravno oceno. Poleg tega še niso dobili vseh informacij o projektu. Opozarjajo tudi, da je obstoječ plinovod izkoriščen le polovično.

Ukrajinska tranzitna pot

Podpredsednik evropske komisije za energetsko unijo, Slovak Maroš Šefčovič, je prepričan, da je projekt v nasprotju s cilji energetske unije – večjo raznolikostjo poti in virov plina za EU. Bruslju je ljubši projekt Južni koridor, ki bi omogočil pretakanje plina iz kaspijskega bazena proti jugu EU. Šefčovič se tudi ne strinja z razlagami o komercialni naravi Severnega toka: »Nisem še videl komercialnih projektov, o katerih bi se toliko razprav­ljalo na najvišji politični ravni.« V ozadju velikih energetskih­ projektov le redko ni (geo)politike.

Eden od ciljev Rusije je v prihodnjih letih končati tranzit plina čez Ukrajino. Če bi bil zgrajen nov plinovod pod Baltikom, tranzita sploh ne bi več potrebovala. Za Nemčijo, njenega gospodarskega ministra Sigmarja Gabriela, pa je ohranjanje tranzitne poti čez Ukrajino po letu 2019 pogoj za širjenje plinovoda. Tako kot pred desetletjem, ko so gradili prvi Severni tok in ga v poljski vladi razglašali kar za različico pakta Ribbentrop-Molotov, najbolj dvigujejo glas vzhodne članice. Opozarjajo, da bo oslabil položaj Ukrajine, ki s tranzitom zasluži 2 milijardi dolarjev na leto.

Rusija po drugi strani po propadu Južnega toka in načrtovanega Turškega toka pritiska na plin. Proizvodnja plina v EU se zmanjšuje. Ker ga bodo evropske države ne glede na cilj dekarbonizacije v prihodnjih desetletjih še potrebovale, naj bi bila gradnja infrastrukture neizogibna. Gazprom je lani Evropi (brez baltskih držav in ob upoštevanju Turčije) dobavil 158,6 milijarde kubičnih metrov plina ali 8,2 odstotka več kot leto poprej. Zagovorniki Severnega toka 2 že tako opozarjajo, da bi se po njem lahko s plinom preskrboval velik del Evrope.