Tiskane izdaje
Istanbul, Berlin − Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je danes dejal, da glasovanje evropskega parlamenta o prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, ki bo potekalo v četrtek, zanje nima nobene vrednosti. Nemška kanclerka Angela Merkel se je medtem danes v nemškem parlamentu zavzela za nadaljevanje dialoga s Turčijo, poroča Slovenska tiskovna agencija.
»Že to, da se evropski parlament odloči za takšno glasovanje, daje vtis, da varuje teroristične organizacije in stoji na njihovi strani,« je na poslovni konferenci muslimanskih držav v Istanbulu dejal Erdoğan. Znova je kritiziral tudi to, da lahko prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) v državah EU nemoteno deluje.
Na Erdoğanove očitke, da Nemčija v boju proti terorizmu ne igra zadostne vloge, se je danes odzvala nemška kanclerka. »Nemška vlada je tako kot druge vlade v Evropi zavezana k boju proti terorizmu,« je poudarila.
Glavne politične skupine evropskega parlamenta so se sicer v torkovi razpravi zavzele za zamrznitev turških pristopnih pogajanj z EU, in to zaradi julijskega spodletelega puča, ki so mu sledile čistke v vojski in javni upravi ter ukrepanje proti kritikom oblasti.
Glasovanje o zamrznitvi pogajanj, ki bo potekalo v četrtek, bi lahko pomenilo poglobitev vrzeli med Ankaro in EU, čeprav glasovanje ni zavezujoče, pa tudi članice EU so večinoma proti zaustavitvi pristopnega procesa.
Merklova se je tako danes med razpravo v nemškem parlamentu zavzela za nadaljevanje pogovorov s Turčijo. Pri tem je po poročanju STA sicer poudarila, da za omejevanje svobode medijev in več tisoč aretacij ni opravičila.
Pozdravila je tudi zadnji obisk nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja v Turčiji. »Tudi jaz bom nadaljevala pogovore s Turčijo,« je dejala. »Vendar pa to ne izključuje jasnega odgovora na tisto, kar je alarmantno,« je še poudarila.
Erdoğan je sicer sredi meseca Unijo pozval k napredku v turških pristopnih pogajanjih do konca leta. Če tega ne bo, je zagrozil z razpisom referenduma o prekinitvi pristopnih pogajanj.
V okviru čistk po julijskem spodletelem poskusu državnega udara je bilo doslej aretiranih, suspendiranih ali odpuščenih prek 110.000 zaposlenih v vojski, policiji, pravosodju in šolstvu, ki naj bi bili povezani z zarotniki, še piše STA.
