Evropa dveh živilskih hitrosti

Testi s Slovaške in Češke potrdili slabšo kakovost nekaterih živil kot v Avstriji in Nemčiji. Slovenija obsežnejših testov ne načrtuje.
Objavljeno
28. februar 2017 18.38
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Raziskava živil na Slovaškem, ki je pokazala, da so nekateri izdelki na trgovskih policah slabše kakovosti kot v Avstriji, je vznemirila javnost in aktivirala ministre za kmetijstvo Višegrajske skupine. V ponedeljek bodo o dvojnih merilih za zahodno in srednjo Evropo razpravljali tudi v svetu EU.

Prejšnji teden objavljena slovaška raziskava, ki jo je opravila tamkajšnja uprava za veterinarstvo in varno hrano, je pod drobnogled vzela 22 živil iz skupin mlečnih, mesnih in ribjih izdelkov, čokolade, peciva, sira in pijač. Poleg informacij o sestavi živila na embalaži, teže izdelka, barve, okusa in vonja so preverjali parametre kakovosti, kot so vsebnost mesa, maščob, beljakovin in dodatkov, na primer sladil in barvil. Pri skoraj polovici izdelkov so bile ugotovljene razlike, ki so pomembno vplivale na kakovost. Izdelki v trgovinah na Slovaškem so vsebovali manj mesa, več maščobe, sladil in konzervansov ter imeli manjšo težo kot enaki izdelki v Avstriji.

Podobno raziskavo so na Slovaškem opravili že leta 2011. V njej so preverjali razlike med kokakolo, čokolado Milka, poprom proizvajalca Kotanyi in tremi kavami različnih proizvajalcev med Slovaško in sedmimi drugimi evropskimi državami. Enako sestavo v vseh državah so imele le čokolade Milka, največje kakovostne razlike pa so bile pri popru, čeprav ga je proizvajalec za vse trge pakiral v isti tovarni.

Evropske komisije kakovost ne zanima

O drugorazrednih izdelkih za trge srednje in vzhodne Evrope se govori že od padca berlinskega zidu. Spet jih je sprožila Slovaška, ki je za časa svojega predsedovanja svetu EU hotela zadeve razjasniti, a ji je pakt zahodnoevropskih držav to preprečil, pravi slovenski evropski poslanec Igor Šoltes. Zahodnim državam, kot so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija in Velika Britanija, se to vprašanje preprosto ne zdi pomembno, v ozadju pa je seveda zaščita interesov živilskih multinacionalk, meni član odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. Te kot vzrok za distribucijo istih izdelkov z drugačnimi recepturami najpogosteje navajajo prilagajanje okusom potrošnikov.

Da te na različne trge plasirajo različice enakih izdelkov, je pokazala tudi raziskava evropske potrošniške organizacije BEUC, ki je primerjala vsebnost soli, sladkorja in maščob devetih izdelkov hrane in pijače v 17 evropskih državah. Največ živil se je uvrstilo v skupino izdelkov z malenkost drugačno hranilno vrednostjo, medtem ko so bila velika odstopanja le pri fanti proizvajalca Coca-Cole, ki je v Veliki Britaniji vsebovala 6,7, na Cipru pa kar 12 gramov sladkorja na deciliter. Dva izdelka iz tretje kategorije, čokoladica Kinder proizvajalca Ferrero, in čips Pringles znamke Kellogg's, sta v vseh državah imela identično hranilno vrednost.

Avtorji na podlagi rezultatov niso mogli zaključiti, da živilski proizvajalci na nekatere trge pošiljajo bolj, na druge pa manj zdrava oziroma kakovostna živila. Izdelki, ki so na primer vsebovali manj sladkorja, niso nujno vsebovali tudi manj soli in maščob. So pa pozvali živilsko industrijo k večji transparentnosti, države pa k nadzoru prostovoljnih zavez različnih živilskih sektorjev in učinkovitejšim prizadevanjem za zmanjšanje vsebnosti soli, sladkorja in nasičenih maščob v živilih.

Raziskava tudi na Hrvaškem

Primerjalni testi živil so v Evropi redkost, a zaradi velikega pritiska javnosti so ga leta 2015 izvedli tudi na Češkem. Financirala ga je evropska poslanka Olga Sehnalova, v njem pa so primerjali prehransko in senzorično kakovost 23 izdelkov v tamkajšnjih supermarketih in trgovskih verigah v Nemčiji.

Približno tretjina izdelkov istih proizvajalcev, pakiranih v enaki embalaži, je imela drugačno sestavo, okus in konsistentnost – večinoma v prid nemškim potrošnikom. Ribje palčke so na Češkem vsebovale sedem odstotkov manj mesa in več vode kot v Nemčiji, ledeni čaj Nestea Ice Tea Lemon je imel 40 odstotkov manj čajne vsebine, mesni narezki iz prašičjega mesa danskega proizvajalca pa so na Češkem vsebovali ostanke piščančjega mesa, medtem ko je bilo v Nemčiji v njih samo prašičje meso. Poleg tega je bila več kot polovica testiranih izdelkov iz čeških trgovin dražjih kot v nemških, čeprav je kupna moč prebivalcev Češke precej nižja.

Za madžarski primerjalni test živil, ki ga je časopis Magyar Idők kot novost objavil prejšnji teden, predstavnik Orbánove vlade pa je rezultate komentiral kot »največji škandal v zadnjem obdobju«, se je pokazalo, da je bil opravljen že pred tremi leti.

Primerjalni test živil in nekaterih izdelkov za osebno nego in higieno bodo v kratkem izvedli tudi na Hrvaškem, financirala ga bo hrvaška evroposlanka Biljana Borzan. Članico odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov so o nujnosti takšne raziskave prepričali hrvaški potrošniki, ki opažajo razlike med enakimi živili doma in v tujini. Z anketiranjem jim je prepustila tudi izbor blagovnih znamk 27 testiranih izdelkov. Rezultati bodo objavljeni poleti, jeseni pa bosta Borsanova in češka evropska poslanka Olga Sehnalova financirali primerjalni test živil na Češkem in v evropskem parlamentu organizirali konferenco na temo različnih kakovostnih meril za živila na evropskem trgu.

»Varnost hrane je v evropski zakonodaji o živilih dobro obdelana, kakovost pa ne, in s pritiski na evropsko komisijo želimo to spremeniti,« pravi Borzanova. Zakonodaja živilskim multinacionalkam namreč zagotavlja svobodno voljo pri prilagajanju živil različnim trgom in določanju različnih cen. Zagotoviti morajo le, da so pravilno označena in varna za zdravje, izbor živil pa je izključno stvar potrošnikov. Takšno je tudi stališče komisije.

Slovenija le s testom nutele

Ali tudi v Sloveniji kupujemo hrano slabše kakovosti kot v Avstriji in Nemčiji, a zanjo ne plačujemo nič manj?

Verodostojno oceno, ki bi potrdila ali ovrgla hipotezo, da živilske multinacionalke na naš trg pošiljajo manj kakovostne oziroma cenene različice živil, lahko zagotovi le primerjalna raziskava, ki še ni bila opravljena. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so lani opravili tri primerjalne teste živil, le eden je bil mednaroden. V njem so skupaj s češko potrošniško organizacijo primerjali kremne namaze z lešniki in kakavom, tudi znamke Nutella, proizvedene v Poljski, Italiji in Nemčiji. »Razlike med nutelami iz teh držav sicer obstajajo, gotovo pa ne moremo trditi, da je katera bistveno kakovostnejša,« rezultate povzema Marjana Peterman iz ZPS. Na slovenskem delu testa so preverili devet namazov. »Vsi so dobili oceno dobro ali zelo dobro in prav izdelek ene od slovenskih trgovskih znamk ni veliko zaostajal za nutelami.«

Pri testu evropske potrošniške organizacije BEUC pa je ZPS sodelovala le s primerjalnim testom fante. Ta pri nas vsebuje 9,5 gramov sladkorja, kar je evropsko povprečje. V ZPS, ki je aktivna članica BEUC, pojasnjujejo, da primerjalnih testov drugih živil niso izvedli zaradi pomanjkanja denarja. Teste namreč sofinancirajo člani zveze s plačilom članarine.

Le dober rezultat pri dveh vrstah izdelkov ne more pomiriti duhov, da so tudi vsa druga živila na policah v Sloveniji vsaj enake kakovosti kot v Avstriji in Nemčiji. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za zdaj ne načrtuje obsežnejšega primerjalnega testa, je povedal generalni direktor Janez Posedi in poudaril, da inšpektorji nimajo niti pravne podlage za odvzem vzorcev v drugih državah. So pa pripravljeni povzročiti živila v slovenskih trgovinah in podatke za meddržavno primerjavo deliti z drugimi upravami za varno hrano.