Evropa se oborožuje tudi brez Trumpovega pritiska

Francija namerava do leta 2025 več kot za tretjino povečati izdatke za vojsko, Nemčija ji bo sledila postopoma.
Objavljeno
12. februar 2018 15.37
GULF-FRANCE-SYRIA-IRAQ-CONFLICT-IS
D. S.
D. S.

Evropska unija je očitno zelo resno vzela približno lani ob tem času izrečene grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da morajo zaveznice v Natu bistveno povečati izdatke za obrambo, sicer jih ZDA ne bodo več branile.

Besede kanclerke Angele Merkel, da se ne kaže več zanašati na druge in da bo morala Evropa očitno vzeti lastno usodo v svoje roke, so že lani privedle do prvih resnejših evropskih prizadevanj za vzpostavitev učinkovitejše skupne evropske obrambe, trend pa je ob Trumpu, ki je zahteval bistveno več denarja, pospešil še predviden odhod Velike Britanije iz povezave.

Britanci, ki so s Francozi ves čas po vojni skrbeli tudi za jedrsko udarno moč Evrope, so namreč vojaško zelo močni, skupaj z Nemčijo pa je ta »trio« največjih in najmočnejših članic seveda sestavljal tudi ključno jedro evropske obrambe.

Z napovedanim odhodom Londona iz povezave se bodo ta razmerja kljub obljubam, da naj bi Otočani tudi po brexitu še vedno sodelovali pri skupni obrambi Evrope, v marsičem spremenila. Več bremena bo zanesljivo padlo predvsem na »vojaško močno« Francijo in tudi na »gospodarsko močno« Nemčijo, ki bosta še vedno obrambno jedro povezave.

Ambiciozne Macronove številke

Francija, ki si je od nekdaj, tudi v Natu, prizadevala za bistveno bolj samostojno in mednarodno učinkovitejšo evropsko vojsko, seveda pod francoskim vodstvom (Nemci so bili iz zgodovinskih razlogov vedno veliko bolj zadržani), je torej doživela svoj trenutek. Mladi in ambiciozni francoski predsednik Emmanuel Macron, ki bi se tudi sicer rad uveljavil kot reformator in združitelj Evrope, ga je seveda takoj zaznal in izkoristil. Francoske oborožene sile naj bi, kot je pred kratkim napovedal, po letih varčevanja in zategovanja pasu znova dobile več denarja. In to ne malo.

Vojaški proračun po novem edine jedrske članice EU, ki bo po odhodu Britancev tudi edina s stalnim sedežem v varnostnem svetu OZN, naj bi se namreč med letoma 2017 in 2025 povečal za več kot tretjino. Letos naj bi se francoski vojaški izdatki po napovedih pariškega obrambnega ministrstva povečali za 1,8 odstotka, na 34,2 milijarde evrov, potem pa naj bi do leta 2022 vsako leto rasli za 1,7 odstotka, leta 2023, ko se bo sedanji Macronov mandat že iztekel, pa naj bi poskočili kar za 3 odstotke. Francoski obrambni proračun naj bi do takrat dosegel 44 milijard evrov, kar pomeni, da bo za 36 odstotkov večji, kot je bil lani.

Berlin bo sledil Parizu

V Nemčiji, kjer so si po zapletih s Trumpom postavili cilj, da se bodo dolgoročno in postopoma približali v Natu dogovorjenima dvema odstotkoma BDP za obrambo, bo letos vojaški proračun znašal 38,5 milijarde evrov. To je, tudi zaradi večje nemške gospodarske moči, sicer še vedno več od francoskega, vendar daleč od zastavljenih dveh odstotkov, ki ju zahtevajo Natovi dogovori in ameriški predsednik Donald Trump. Nemčija naj bi se tej Natovi zahtevi menda postopoma približala šele do leta 2024.

Po dosedanjih predvidevanjih naj bi nemški vojaški proračun do leta 2021 dosegel 42,4 milijarde evrov, in sicer tako, da se bo, podobno kot letos, vsako leto večal le za nekaj več kot 1,2 odstotka, kar naj bi ob solidni rasti BDP menda zadostovalo za dosego cilja. V koalicijskih pogajanjih med Krščanskodemokratsko in Krščanskosocialno unijo (CDU/CSU) ter socialdemokrati (SPD), s katerimi so se vse tri stranke minuli teden dogovorile o novi veliki koaliciji pod vodstvom kanclerke Angele Merkel, menda ni izrecno omenjen za SPD sporen »Natov cilj« (dva odstotka BDP). Se je pa nova koalicija kljub temu menda dogovorila o dveh dodatnih milijardah evrov, ki naj bi do leta 2021 menda zadostovali za zahtevano postopno nemško približevanje Natovi 2-odstotni meji. Kako se bo Nemčija dejansko lotila dodatnega oboroževanja in višanja vojaških izdatkov, bo seveda znano šele, ko bosta koalicija in nova vlada uradno potrjeni.

Pariz bo odločal poleti

Iz Pariza je medtem slišati, da naj bi francoska vlada potrditev svojega predloga o večjih vojaških izdatkih dobila šele poleti, ko bo o predlaganih spremembah obrambne ministrice Florence Parly dokončno odločal parlament. Vlada menda namerava uporabiti dodatna sredstva predvsem za novo oborožitev in usposabljanje vojakov za učinkovitejši boj proti terorizmu doma in v tujini.

Denar naj bi bil namenjen tudi izdatni tehnični posodobitvi vseh treh rodov vojske, to je kopenskih, pomorskih in letalskih sil, pa tudi za popolnjevanje vojaških vrst. Francoske oborožene sile naj bi namreč zaradi zaukazanega proračunskega varčevanja in finančne krize v letih od 2005. do 2015. izgubile kar 60.000 delovnih mest, ki naj bi jih zdaj do leta 2025 vsaj deloma znova zapolnili. Za začetek s približno 6000 zaposlenimi civilisti in vojaki predvsem na področju kibernetske obrambe, tajnih služb in izvidništva.