Tiskane izdaje
Ljubljana - Vsak evropski poslanec ali poslanka na mesec prejme 4342 evrov dodatka, ki je večinoma namenjen financiranju njegove ali njene pisarne v matični državi. Toda novinarji po več mesecih preiskovanja niso našli pisarn dobre tretjine poslancev. Tega, kje so, ne ve niti evropski parlament.
Veliko evropskih poslancev del dodatkov, ki jih prejmejo izključno za financiranje svoje javne službe, »pretoči« na račune svojih političnih strank ali k samim sebi. Preiskava, ki jo je 48 novinarjev opravilo v vseh 28 državah članicah, je namreč razkrila, da vsaj 41 evroposlancev plačuje najemnino za pisarne svojim političnim strankam oziroma celo na svoje osebne račune. V kar 249 primerih so evroposlanci zatrdili, da nimajo pisarne ali pa je novinarjem ni uspelo izslediti. Številni evroposlanci podatkov o pisarnah, kjer naj bi imeli stike tudi z volivci, niso objavili na spletu ali kje drugje ali pa niso odgovorili na vprašanja o tem, kjer so.
Evropski parlament (EP) ne revidira ali kako drugače nadzira porabe dodatka za splošno porabo (angleško general expenditure allowance). Čeprav ta naleto znaša 39 milijonov evrov, EP meni, da bi bila uvedba nadzora predraga. A zdaj ugotovitve novinarjev kažejo, da parlament ne samo ne nadzira porabe dodatka, ampak tudi obstoja pisarn ne oziroma izpolnjevanja pogojev, pod katerimi jih smejo evroposlanci uporabljati.
Preberite tudi:
|
|
Novinarji smo se problematike nenadzorovane porabe dodatka za splošno porabo, ki je v bruseljskih krogih že dolgo znana slepa ulica pregledne javne porabe, lotili prvič. V okviru zgodovinskega novinarskega sodelovanja prek meja vseh držav članic smo poskušali izslediti, kako sedanjih 748 evroposlancev (trije sedeži so prazni) porabi predmetni dodatek, ki ga na mesec prejmejo od EP. Novinarji - združeni v Projekt Evroposlanci (angleško: The MEPs Project), ki ga vodi prvopodpisana avtorica - smo vzpostavili stik z vsemi 748 poslanci, analizirali dokumente EP, podatke iz zemljiških knjig in drugih javno dostopnih virov. Našli smo pisarne le 494 evroposlancev, kar predstavlja 66 odstotkov izvoljenih predstavnikov državljanov Evropske unije.
Nenamenska poraba
Evroposlanci prejmejo 8484 evrov bruto plače na mesec, poleg katere dobijo še različne dodatke, ki pa so - v nasprotju z njihovo plačo - namenjeni izključno porabi, povezani z opravljanjem javne funkcije. Tako prejmejo 24.164 evrov za plačilo asistentov (te neposredno sicer plača EP), prav tako prejmejo 307 evrov dnevnic, kadar potujejo zunaj Bruslja, povrnjene potne in hotelske stroške ter že omenjeni dodatek za splošno porabo v višini 4342 evra. Po pravilih EP lahko zadnjega evroposlanci porabijo za plačilo najemnine v nacionalni pisarni, stroškov, kot so čiščenje, komunikacije ali administracija, in tudi za reprezentančno dejavnost.
Novinarji Projekta Evroposlanci smo odkrili, da so si nekateri evroposlanci pisarne uredili kar v svojih domovih. Samo v Nemčiji je takšnih osem poslancev iz različnih političnih strank. Med njimi je tudi Manfred Weber, predsednik konservativne Evropske ljudske stranke (EPP). Njegova evropska pisarna je v prizidku njegovega doma v majhni vasi na Bavarskem, daleč stran od bolj poseljenih območij. Weber na vprašanja ni odgovoril.
Prav tako evroposlanci pogosto najemajo pisarne od svojih političnih strank - to je potrdilo 38 evroposlancev.
Nekateri sicer na podrobna vprašanja o tem niso odgovorili, drugi so zagotovili, da je njihovo evroposlansko delo strogo ločeno od dela politične stranke in da ta zaradi evroposlanske pisarne ne prejema čezmernih prihodkov. V nemalo primerih evroposlanci svoje dodatke v celoti prenesejo kar na račun svoje politične stranke.
Smo pa novinarji odkrili tudi primere, v katerih ni bilo mogoče neodvisno potrditi, za kaj natančno evroposlanci porabijo svoj mesečni dodatek.
Kot je zapisano zgoraj, 249 evroposlancev iz držav od Bolgarije, Italije, Nemčije do Belgije, nima pisarne ali pa jo je bilo kljub poglobljeni preiskavi nemogoče izslediti. Številni so zavrnili novinarske prošnje za pojasnila o tem, kje so njihove pisarne. Celo evropski parlament sam pa tudi njegove informacijske pisarne v vsaj treh državah niso imeli podatkov o tem, kje so evropske pisarne poslancev. V eni državi je informacijska pisarna EP predložila napačne naslove.
V številnih državah evroposlanci niso odgovarjali na klice in elektronsko pošto novinarjev Projekta Evroposlanci. Najhujša primera sta bili Poljska in Bolgarija, kjer sta celotni skupini 51 oziroma 17 evroposlancev ignorirali poskuse novinarjev, da bi od njih pridobili pojasnila.
Sami svoji najemniki
Nič od tega se ne zdi skladno z dolgoletno mantro EP, da naj bi evroposlanci predstavljali most med Brusljem in državljani Evropske unije. Parlament je sicer v koledarju za leto 2017 predvidel devet tednov za zunanje parlamentarne dejavnosti, to je delo zunaj Bruslja in Strasbourga. Štiri tedne na leto se »evroposlanci osredotočajo izključno na delo z volivci«, je EP zapisal na svojem spletišču.
Novinarjem Projekta Evroposlanci ni uspelo neodvisno potrditi, da vseh 748 evroposlancev sploh ima nacionalno pisarno, v kateri se lahko »izključno osredotočajo na delo z volivci«. Devetnajst poslancev je dejalo, da imajo pisarno pri sebi doma.T rije so razkrili, da najemnino plačujejo sebi, in 134 jih je novinarjem razkrilo, kolikšno najemnino plačujejo.
Po pravilih evropskega parlamenta lahko evroposlanci pogojno najamejo tudi pisarne pri samih sebi ali pri svojih političnih strankah, toda le, če spoštujejo pravila, ki so sicer bolj ko ne usmeritve. Tudi teh EP namreč ne preverja.
Po formalnih pravilih evroposlanci ne smejo porabiti denarja, ki ga prejmejo kot dodatek, za financiranje svojih političnih strank ali svoje osebne potrošnje. Dodatek za splošno porabo je po teh pravilih »namenjen za pokritje stroškov, ki so neposredno povezani z opravljanjem evroposlanskega parlamentarnega mandata«.
Evropski parlament: Ne vemo
»Najem pisarne je eden od stroškov, ki ga pokriva dodatek za splošno porabo. To je enkratni znesek, ki ga EP - skladno z načeli - ne nadzira,« je dejala predstavnica za odnose z javnostmi evropskega parlamenta Marjory Van Den Broeke. »Evroposlanec lahko najame pisarno pri nacionalni politični stranki le, če so za to izpolnjeni določeni pogoji in je najemnina v višini tržne vrednosti, da se tako prepreči neposredno financiranje nacionalne stranke,« je pojasnila. »Še več, pisarno je treba uporabljati izključno za opravljanje evroposlanske funkcije. Zato mora biti ločena od drugih pisarn in jasno označena kot pisarna za evroparlamentarno delo. Ne smejo jo uporabljati drugi ljudje ali za drugačne namene. To so vse pogoji, ki jih je treba spoštovati.«
Toda EP ne more vedeti, ali so pogoji izpolnjeni. Van Den Broekova je priznala: »To, da gre za enkratni znesek, pomeni, da evroposlancem ni treba predložiti računov ali drugih dokazil. To prav tako pomeni, da administracija evropskega parlamenta nima informacij o pisarnah, ki jih uporabljajo evroposlanci.«
Prav tako ni nobenih nadzornih mehanizmov, ki bi omogočali nadzor nad tem, ali evroposlanci sploh porabijo ves dodatek, saj bi preostanek - skladno s pravili - morali vrniti. Le malo evroposlancev po podatkih EP vrne neporabljen dodatek za splošno porabo. Od leta 2010 ga je vrnilo samo dvajset evroposlancev, in sicer v skupnem znesku, ki znaša od 100.000 do 600.000 evrov na leto.
Pri tem so evroposlanci do zdaj glasovali proti uvedbi nadzornih mehanizmov, ki bi omogočali preverjanje, ali so plačila uporabljena namensko ali ne. To so zadnjič storili aprila, ko so zavrnili večino dopolnil, prek katerih bi lahko bila uvedena vsaj naključna preverjanja porabe.
Nick Aiossa iz evropske pisarne nevladne organizacije Transparency International je takole komentiral ugotovitve novinarjev Projekta Evroposlanci: »Nikoli si ne bi predstavljal, da bi države članice vsako leto prejele 40 milijonov evrov kohezijskih sredstev, ne da bi predložile en sam račun. Raven hinavščine v finančnem menedžmentu je neverjetna.«
Skupina novinarjev Projekta Evroposlanci je novembra leta 2015 na Evropsko sodišče vložila 29 tožb zoper evropski parlament, saj jim je ta zavrnil dostop do podatkov o porabi evroposlanskih dodatkov. O primerih sodišče še ni odločilo.
***
Več o Projektu Evroposlanci preberite v našem spletnem DOSJEJU.
