Tiskane izdaje
Bruselj - Ministri za finance v območju z evrom so razčiščevali temeljna vprašanja pri izvajanju tretjega rešilnega programa za Grčijo. Čeprav preboja in konkretnih odločitev, kot je bilo pričakovano, ni bilo, je bilo zasedanje v znamenju bolj pozitivnih sporočil.
Parlament v Atenah je sicer v noči pred zasedanjem sprejel ukrepe z rezi na pokojninskem področju in zvišal obdavčitev osebnih prihodkov, a v drugih članicah še niso stoodstotno gotovi, da so pogoji za odobritev novega obroka posojil izpolnjeni. Ministri in evropski komisar za denarne zadeve Pierre Moscovici so govorili o velikem napredku. Prva ocena, ali je narejeno dovolj, je v rokah institucij, nekoč imenovanih trojka. Med njimi ima največ zadržkov IMF, ki je prepričan, da Grčija z njimi leta 2018 ne more izpolniti cilja in doseči 3,5-odstotnega proračunskega presežka.
Po bolj optimističnem scenariju evropske komisije bi bili predvideni ukrepi dovolj za dosego tega proračunskega cilja. Zaradi različnih ocen bo Grčija morala sprejeti še sistem za »pogojne ukrepe«, ki bodo samodejno uveljavljeni, če se bo objektivno pokazalo, da Atene ne izpolnjujejo postavljenega proračunskega cilja. »To je razumna pot, če hočemo rešitev,« je povedal nemški minister za finance Wolfgang Schäuble. Rešitev vseh vprašanj pričakuje že do konca meseca. Natančna vsebina takšnih ukrepov še ni znana, vprašanja bodo menda uredili v prihodnjih tednih.
Uzakonjeni ukrepi kot zavarovanje
Po pojasnilih Jeroena Dijsselbloema bi bili pogojni ukrepi nekakšno zavarovanje, če načrti ne bodo uresničeni. Uzakonjen bo mehanizem za njihovo izvedbo, povsem konkretni ukrepi naj ne bi bili sprejeti »na zalogo«. Atene so namreč izpostavljale, da bi bilo sprejemanje varčevalnih ukrepov vnaprej neustavno. Slovenski minister za finance Dušan Mramor sicer pričakuje strukturne ukrepe na področju plač, pokojnin, socialnih transferjev. Grški minister za finance Evklid Cakalotos pa je prepričan, da mehanizem sploh ne bo uporabljen, saj bo Grčija izpolnjevala cilje.
Tretja tema, ki je bila na mizi finančnih ministrov, so dolžniške olajšave za Grčijo. Glede tega so ocene različne. »Jastrebi« so prepričani, da grški dolg ne bo nevzdržen, če bodo Atene izpolnjevale zaveze iz lanskega rešilnega programa. IMF se s takšnimi ocenami ne strinja in od evrskih upnic pričakuje velike dolžniške olajšave za stabilnost dolga. Uradniki evrske skupine bodo do prihodnjega zasedanja ministrov 24. maja pripravili različne scenarije obravnave dolga. Tudi vodja skupine Dijsselbloem je namignil, da je stabilno upravljanje grškega dolga kočljivo vprašanje. V evrski skupini se bodo lotili dolžniškega kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno. Kratkoročna tema je upravljanja dolga v rešilnem programu. Nato naj bi se lotili olajšav (denimo podaljšanja rokov plačil), ki bi bile lahko uveljavljene ob koncu programa leta 2018. Ker je povprečna ročnost posojil Grčiji 40 let, naj bi ocenili še scenarij dodatnih ukrepov, ki bi zagotovili nadaljnje stabilno financiranje Grčije. Grški minister za finance Cakalotos je bil zadovoljen, ker bo na podlagi objektivnih meril mogoče ugotavljati, kaj Grčija potrebuje za stabilno upravljanje dolga.
Proti nominalnemu rezanju glavnice dolga
Članice zavračajo vsakršno nominalno rezanje glavnice dolga. Po enem od predlogov bi lahko določili zgornjo mejo za delež stroškov servisiranja dolga v BDP. Že nekaj časa se omenja delež 15 odstotkov BDP. V bruseljskem možganskem trustu Bruegel ocenjujejo, da bi nadaljnje financiranje Grčije po izteku tretjega rešilnega programa leta 2018 zmanjšali s podaljševanjem zapadlosti posojil in moratorija na začetek njihovega odplačevanja. Tudi ECB bi Grčiji lahko vrnila dobičke, ustvarjene z nakupom grških obveznic. Upnice bi lahko še bolj znižale obresti.
Slovenija je po podatkih iz lanskega poletja posredno in neposredno po najbolj črnem scenariju izpostavljena do Grčije z 1,6 milijarde evrov. Minister Mramor je omenil podatke Eurostata, po katerih je Slovenija s skupno izpostavljenostjo do Grčije in drugih držav, ki so potrebovale pomoč, v višini treh odstotkov BDP najbolj izpostavljena med vsemi članicami evra. V razpravah o Grčiji si zato prizadeva, da bi se njena izpostavljenost znižala in približala povprečju. Največ manevrskega prostora da je pri dvostranskih posojilih iz prvega rešilnega svežnja.
